Yesusé nfasodoto ni motemote nesté bo runé rméiténé rdé Jou Lahatala
11
Nuéncó, Yesusé nméiténé ndé Jou Lahatala po géwgów isó ni. Pocé nméiténé rewóré, tabóngo ni motemote isó nécegé I faje, “Guru, mfasodoto amé bo kune kméiténé kde Jou Lahatala, ta dolo Yohanesé nfasodoto ni motemote nesté né.”2 Tabóngo Yesusé nécegé si faje, “Iga bo fméiténé fde Jou Lahatala, féceg faje,
‘Moke, amé ksuba re ktail Awé.
Amé kéroré mwómé bo mdadi Kolano re mkawasa po amam hidupé wlólo.
3 Kéroré bo étné be ngénngané mdo amé mnóm ta sogado nbung amé.
4 Re mfayangésé keé mam sélsól ta re kpe po Aw ni né,
tadolo amé ma re kféyangésé kée kyaté róri sélsól ta rpe po am ni né,
re ma mfamólé amé bo kdéréré ta le né na.’ ”
5 Yesusé ntómé ni dodoto bo tméiténé tdé Jou Lahatala né ta dolo faje, “Adeade nimi dél faisó, ga dorém fapéluno nfan po ni dél faisó ni umé lo. Néli nase nécegé i faje, ‘Téno, mfalómo ya nam roti né fapétel su, rewóré ga kiwén si. 6 Sababta reni kyat isó taga re nwóm po nik umé lo i lima bótén ta lówé, mayta re nak gélesó pa bo kéfay i né.’
7 Pocé nase ncónglo i fajé, ‘Ma mfarwaé am na. Ngówéné njé re kkakété keé i, sababta ya re ntigé nesté re kyénéfé amé. Se ya nase kpangén pa, re nase kpo aw gélesó pa.’ ”
8 Tabóngo Yesusé nécegé si fajé, “Flongé fafié ta Ya bo kécego mewé nté: masike ni dél awé, mayta nase npangén pa, re nase npo aw gélesó pa. Mayta iga mmóé aw pa se méroré né mtébné pa, pocé nase npangéné se npo aw sói ta méroré né.
9 Ya kécego mewé, féror néya po Jou Lahatala ni ma ftébné na, sababta I nase ndo mewé. Iga féyówé ta fatuw-fatuwé, nase fduké. Ftoké ni ngówéné njé, nase népilo mewé. 10 Sababta kyat pai le ta néroré, nase ndo i, kyat pai le ta néyówé, nase nduké, re kyat pai le ta ntoké ni ngówéné, nase népilo i.
11 Adeade légaé isó ni ntu njé néror iné, pai nécegé bo ndo i guwé né? 12 Pari néror bóné ga, bo ndo i bébyatéfé né? 13 Masike wlomi né lé, mayta funé fdo ta fié po ntumi né ni. Néga bo nimi moke Jou Lahatala ta I po soroga wlólo njé? I nase tadélé npo ni Rohé njé po kyat pai lé, ta néror po I ni né.”
Kyaté né récegé cogo Yesusé nfaungé setané né npaké Beelzebulé ni kawasa
(Mat. 12:22-30; Mrk. 3:20-27)
14 Nuéncó, reni kyat isó njé nmémewé. Se Yesusé nfaungé sétan ta ncung po i ni njé. Bóngo ta setané nje re ncópéné né, kyaté nje re nmémewé pana. Bóngo kyat ta si pocé né rherané. 15 Mayta reni kyat iglé ta réceg faje, “Yesusé nje npaké Beelzebuléa ni kawasa, ta mulo ga nuné nfaungé setané né.” 16 Pocé ma reni kyat iglé nóté, ta rané Yesusé npe mujizat faesó bo runé ta fatuw-fatuwé I lima Jou Lahatala ni. Si rpe fajé né, bo réyówé nó sélsólé.
17 Mayta I re nuné keé wlori wlólo né, se néfétno si adeade isó njé, néceg faje, “Iga po bótén isó ga ni kyaté né rfakotalé, nase naita msakori, bóngo iga po um faisó ga ni kyaté-kyaté né rfakotalé, si ma nase bisa rfaltolné si pana, re naita msakori nóté. 18 Fajé nóté re setané né riri kawasa né. Si riri kolano njé nfaungé ni dél setané né pa. Bo sogado nfaungé keé si, si ma nase naita msakori, bóngo riri kolano njé nase reni kawasa gélesó pana. 19 Se iga fatuw ta féceg Ya kpake Beelzebulé ni kawasa, pana faje menimi kyat ta rfaungé setané né, si rpake pai ta ni kawasa? Iga mewé fécegé rpake setané ni kawasa, menimi kyat ta nesté óro ta nase réceg ta mewé fécegé né fsólé! 20 Ya renik kawasa ta kfaungé setané né, se necé ni ngale né Jou Lahatala re nkawasa dolo Kolano I po nimi fapéluné né.
21 Tyó be adeade tadolo faje: iga reni kyat faisó ta nkuaté se npake ni senjata ta ntotém i bo néjaga ni umé njé, pocé ni gina ta po umé wlólo né nase npe gélesó pa. 22 Mayta iga reni kyat faisó ta délé lebe nkuaté nóté, bo npiténé keé ta nkuaté nje su, ga tagare nase néfené nyó ni senjata ta ntótém i né, ga nfanténo keé ni dél faljilé né.
23 Iga kyat pai ta ndéréré Ya pa, i ta njé ta ni le Ya. Ya nik yabé né, kfajólo kyaté bo rdéréré Ya. Se pai ta n-gali Ya pa bo kfajólo kyaté né, i ta njé óro ta npe sogado kyaté né wlori pa bo rdéréré Ya.”
Setané njé nase npólén i nmulé po kyat ta i re ntolno i njé ni
24 Yesusé nécegé nóté, “Iga setan faisó ga ncópén i po kyat faisó ni, nejé nase nfané néjel néli re lima po géwgów ta béklingéné lo bo néyówé géwgówé bo nfatóiné i pocé, mayta nase nduk pa. Bóngo nase nanuta po wlo wlólo, ‘Ta fié né, kpólén ya nmulé po kyat ta re ktolno i njé ni, bo ktolno nik i nmulé.’ 25 Se waktu ta npólén i nmulé po kyaté njé ni né, pocé nase némnawé ni wlo wlólo né ga mamowél tadolo um ta re raléséné se nberési fié. 26 Tabóngo nase nkakémé keé ni dél séfit ta lebe rlé nóté, se férimé si rwóm lima ga rtolno riri kyaté njé nmulé. Ni wóré nópé, kyaté njé nase nbóng tadélé nlé i nóté.”
Kyat ta séngséngé bóto si
27 Po waktu ta Yesusé nméiténé lesu po kyat ta félé né, télél be reni mépin isó nméiténé né nfakwat i, se néceg faje, “Moke, ta ncéngé njé Anim neke óro, sababta i ta nfantuné Awé, nfasus Awé re mpélóyé Awé.”
28 Mayta Yesusé nécegé i faje, “Ta rcéngé né, maduga kyat ta wlori ncuka rlongé Jou Lahatala ni dodoto se rdéréré né!”
Kyaté né rané Yesusé nfaftulo ni kawasa bo runé ta fatuwé I yama Jou Lahatala ni
29 Po waktu ta kyaté-kyaté né nbóng tadélé rfélé rfaljelé Yesusé né, tabóngo I nécegé si faje, “Kyaté-kyat ta isémé nte, ta délé rlé. Sababta rané Ya kfaftulo si mujizat faesó bo runé ta fatuwé, Ya I lima Jou Lahatala ni. Mayta masike mujizat sói lé, nase kfaftulo si pa. Ya nase maduga bo kfaftulo si, tatubé lima se mujizat ta re ndadi i po nabi Yunus ni né. 30 Sababta, po waktu ta néi nabi Yunusé i po in ta pélóy isó ni sno wlólo, se Jou Lahatala nfasópéné keé i. Sogado I npe fajé né, bo nfaftulo kyat Niniwe né bo runé, Jou Lahatala ta nané Yunusé. Fajé nóté re Ya, Kyaté ntu ta Ya I yama soroga wlólo nte, Ya ma nase rfapelé keé Ya po bétbété wlólo né, sogado ni mnuo ngané telé. Pocé mewé nase funé, Jou Lahatala ni kawasa né re nkawasa keé Ya, bo kyaté-kyat ta isémé nte runé ta fatuwé.
31 Po waktu ta Jou bo nadili keé férimé kyaté né, pocé nase reni kolano mépin isó ta i lima selatané, nase mew re i fpangéné nmulé, pocé ga i nase bo nhukumé keé mewé. I npe faje né sababta tatubé lima ta nlongé kolano Salomo ni dodoto né, masike ntolén po géwgów tadélé lówé, nfané bo nlongé ni dodoto né. Mayta po waktu ta ntei, reni kyat isó ta lebe npélóy po kolano Salomo ni, mayta mewé flongé i pa! 32 Po waktu ta Jou bo nadili férimé kyaté né, kyat Niniwe tatubé lima nesté ma nase rpangéné nmulé, bo si re mew ta isémé nte, nase rfasólé keé mewé. Sababta ta nabi Yunusé nfawómo Jou Lahatala ni faftóté po kyaté-kyat ta rtolén po kota Niniwe né, tabóngo rngali si. Mayta poté faje po mew ni nte, reni kyat isó ta lebe npélóy po nabi Yunus ni, mayta mewé flongé I pa, se fngali mew pa!”
Jou ni méiténé né dolo manano isó po wloré wlólo
33 Yesusé néfétén adeade isó njé, ni glio faje, “Reni kyat isó pa ta nésting logaloga njé ga nfarfura keé i re tampayangé, pari nfépelé keé i po géwgów ta isó némnaw pa né. Mayta njé mare nfépelé keé i po géwgów ta mógé lo, bo férimé kyat ta rcung pocé umé wlólo né, bisa rémnawé ni manano né. 34 Mtóré né kfatailo dolo logaloga ta nfaménano wloré né, se sói ta tpe né fié ndimé. Mayta iga mtóré né paspósé, nase po wloré wlólo né ma dérorémé ndimé, sogado sói ta tpe né ma le ndimé. 35 Se fpe mew fafié, bo manano ta i po wlomi wlólo né ma ndérorém na. 36 Iga po wlomi wlólo né manano se reni ta dérorém pa, nase wlomi né ma nménano fié, tadolo logaloga ta nfaménano fié po nimi hidupé wlólo.”
Yesusé ncawan kyat Yahudi né riri guru agama nesté
37 Ta Yesusé nméiténé rewóré né, reni kyat Yahudi isó ta ndéréré dodoto Farisi, nkakém Yesusé bo némnóm po ni umé lo. Bóngo Yesusé nfan néli se ntoléné bo rémnómé. 38 Pocé ta bo rémnómé né, Yesusé néus fao pa, ndéréré agama Yahudi ni aturané né pa. Se kyat Yahudi ta rdéréré dodoto Farisi rémnawé né rherané, sababta si rdéréré ndimé aturan ta néi.
39 Mayta Yesusé nécegé si fajé, “Mewé kyat Farisi né, bo kyaté né rémnaw ta mewé fpe né, nase racogoma kyat féyfio mewé. Momongo, fmalalim re wlomi né tadélé lé ndimé. Kfatailo dolo gów re galas ta nbayelén be po tó njé, ta i po miné njé ga nkakoné ndimé. 40 Mewé nte funé nimi gélesó pa! Jou Lahatala ta njéi óro, ta ntulada nimi badan, re I ta njéi óro, ta nuné férimé wlomi wlólo né. 41 Iga wlomi né ga fatuw-fatuw ta beresi po Jou ni, mare nómi sói néli né fdo kyat ta reriri reróri pa né. Pocé ga wlomi né nase beresi.
42 Kyaté-kyat Farisi ta mewé, mewé nase bo fkangelangé óro! Mewé tadélé fpo nimi sadaka né fantébné pa, mayta iga po kyaté-kyaté né fpe be ta métegél pa, bóngo Jou Lahatala ma fmésié I pa na. Nómi mnómé né ni rampa-rampa ta myaku ma, fpo nimi sadaka po Jou Lahatala ni. Necé fié fpe nimi sadaka né, mayta po kyaté ma mare fpe ta métegélé re fmésié Jou Lahatala nóté.
43 Fkangelang óro, kyaté-kyat ta fdéréré dodoto Farisi né! Sababta iga po um sambayangé wlólo, wlomi ncuka ftolén be po géwgów ta fié lo, re iga po pasaré lo, wlomi ncuka bo kyaté-kyaté né rtailé mewé. 44 Fkangelang óro mewé! Sababta nimi tabeaté né iga témnaw po tó né fié, mayta po wlomi wlólo né, ta délé flé. Kfatailo mewé né tadolo kubur ta ni po ya né reni faféyal gélesó pa, se iga reni kyaté rfané ga rdé pocé, runé pa ta reni métmót po kuburé wlólo né.”
45 Tabóngo reni guru agama isó ta nuné Musa ni kitab abén limé njé, nécegé Yesus faje, “Guru, nim méitén ta péséwé né, necé dolo re mfalélé keé amé.”
46 Mayta Yesusé nélolét I néminé se nécegé i faje, “Ee, mewé guru-guru agama Yahudi ta funé Musa ni kitab abén limé né, mewé ma nase bo fkangelangé! Sababta fpe agama ni aturan ta météwé né félé, ga fané kyaté-kyaté né rdéréré keé. Mayta mewé fdéréré pa. Bóngo nimi kyat ta rdéréré né, fgali si facuci le ma tisé. 47 Mewé nase bo fkangelangé! Mewé re ffakéwelo keé nabi-nabi tatubé lima nesté riri kuburé né, se birahi. Padahalé, ménimi délut tatubé lima nesté rdéréré si pa se rpuné keé si nóté. 48 Se ta mewé re fpe riri kuburé né, necé ni ngale, mewé ma re fdéréré keé nimi gele re gae tatubé lima ta re rpuné keé nabi-nabi ta rfawómo Jou Lahatala ni faftóté nesté. 49 Férimé ta ndadi i né, Jou Lahatala ta nuné ndimé. Tatubé lima né, I re nécegé si faje, ‘Ya nase kané nik nabi-nabi re kyaté-kyat ta nésé nóté bo rfané rfawómo Ya nik faftóté po kyat Israelé nesté ni. Mayta kyat Israelé né ta rfakangelangé keé nabi-nabi né, re iglé né ga rpuné keé si.’
50 Se iga fajé, kyaté-kyat ta isémé nte Jou Lahatala nase bo nfasólo kée mewé. Sababta nimi gélé re gaé nesté, re rpuné keé nabi-nabi tatubé lima po waktu ta Jou Lahatala npe dunia nje né. 51 Si rpuné keé Habelé ntubé ga nabi Zakharia. Rpuné keé nabi Zakharia né po Um Sambayang ta npélóyé njé ni wlólo, po géwgów ta raréntapén haiwan ta rpeé riri sadaka, re po géwgów ta Jou nanénwómó ni kyaté né ni fapéluné. Se flongé fafié, ta Ya bo kécegé nte: Farimé ta nimi gélé re gaé né re rpuné keé nabi-nabi nesté né, Jou Lahatala ta nase nfasólo keé mewé.
52 Mewé guru-guru agama Yahudi ta funé Musa ni kitab abén limé né, nase bo fkangelangé! Mewé re funé Jou ni dodoto, mayta fapiné keé se isó ta nuné pa. Necé kfatailo dolo kunci ta bo tésólé ngówéné nje, se kyaté-kyaté né bo rcungé rdadi Jou ni kyat si, mayta kunci né fapiné keé. Mewé fdadi Jou ni kyaté mew pa, ga ffaketé keé kyat nésé ta bo rdéréré Jou né, se si ma rdadi Jou ni kyat si pa.”
53 Yesusé néceg fajé rewóré, tabóngo nfan I se nfatoléné keé si po gawgów ta néi. Pocé bóngo guru-guru agama Yahudi re kyaté-kyat Yahudi ta rdéréré dodoto Farisi nesté, rfasogaro si bo rfakotalé rdé I. Si bo rutné I né, maduga bo réyówé be nó sélsólé. 54 Si réyówé yéféné bo rfasólo I né po ni méiténé lo né.