24
I tchilatcho tsiro wella
1 Un o Jesus mukas o Debleskro baro kheer.
Har job peske djas,
wan peskre mala pash leste,
te sikrenn le leste o tselo Debleskro baro kheer.
2 Koi penas lo ap lende:
“Kowa,
hoi tumer kote lauter dikenna,
kowa lauter djal paash.
Kate atchell kek bar ap i wawareste.”
3 Pale djas lo ap i djeteskri berga un beshas pes.
Leskre mala kokres his pash leste un putchan lestar:
“Ap hawo tsiro well o Debleskro baro kheer tele phagedo?
Har nai dikas mer,
te was ko tsiro,
kai tu pale weh,
un o Dewel o rai hi pral halauter?”
4 Penas o Jesus:
Denn jak,
ma mukenn tumen kekestar o Debleskro dromestar tele te anell!
5 Bud mursha wenna un penenna:
Me hom o Kristo,
ko baro rai,
kolestar o Dewel penas,
te well job!
Un bud menshe patsenn ap lengro chochepen.
6 Baro kurepen wella an kol themma,
kai hi dur tumendar un ninna an kolla themma,
kai hi gar dur tumendar.
Te shunenn tumer kowa,
ma trashenn!
Ko hunte well jaake.
Ko tsiro,
kai o Dewel o rai hi pral halauterende,
well gar jaake sik.
7 I pralstune pral bare themma kurenn pen i wawar pralstunentsa.
Un i menshe dran jek them marenn kolen an i wawar them.
An bud themma hi i menshen gar doha te chal.
Un kate un kote well i phub trisslemena.
8 Kowa lauter wella jaake pral i phub,
har i duka wenn pral i djuwjate,
kai lell i ternepen.
9 Palle taprenn le tumen,
denn tumen dawa,
un marenn tumen.
Un i menshe an i tsele themma wenna chojedo ap tumende doleske,
kai patsenn tumer ap mande.
10 Un bud denn pengro patsepen ap mande pre,
un phukrenn ninna ap i wawarende,
kai ap mande patsenna,
un jek krell o wawareske tchilatchepen.
11 Ninna wenna bud chochene rakepangre un penenna,
te hi le bitchedo o Deblestar.
Kolla anenn bud menshen o tchatcho dromestar tele.
12 O tchilatchepen well jaake baro ap i phub,
te denn bud patsle pengro kamlepen i wawarenge pre.
13 Kowa,
kai atchell soreles tardo an o patsepen,
jaake rah,
har job djiwella,
kowa lell o Debleskro djipen.
14 Ap i tseli phub well i menshenge ko latcho lab penlo,
kai o Dewel kamell len dran o tchilatchepen te lell un kamell lengro rai te well.
I menshe an hake themma hunte shunenn ko lab.
Un palle well ko tsiro,
kai hi o Dewel o rai pral lauterende.
I tchilatcho tsiro wella pral i menshende
15 Glan i rah tsiro rakras o Debleskro rakepaskro Daniel pral koi djungeli tchilatchi figurab.
Koon kawa drawerellac,
kamaus,
te haiwell lo les ninna.
Ap ko diwes,
kai dikenn tumer koi djungeli tchilatchi figura an o Debleskro baro kheer tardo,
16 hunte nashenn kolla,
kai an o them Judea djiwenna,
sik ap i berga.
17 Kowa,
kai pral ap o kheer hi,
hunte djal buder gar an peskro kheer dren,
te lell lo peskro koowa win.
18 Un kowa,
kai ap i kotar phub budrella,
kowa hunte djal buder gar khere,
te lell lo peskri baja.
19 Koi bibacht hi bari kol djuwjenge,
kai hi an wawar koowa,
ninna kol djuwjenge,
kai hi len i ternepen.
20 Mangenn o Deblestar,
te hunte nashenn gar krik an o wend,
witar gar ap o Debleskro diwes!
21 Ko tsiro wella djungleder har halauter,
hoi ap i menshende was,
jaake rah,
har i phub tardo hi.
Un ko tsiro,
hoi well pal kowa,
well witar gar jaake tchilatcho.
22 Te krals o Dewel o tchilatcho tsiro gar tikneder,
palle wals kek mensho dran o tchilatcho tsiro win.
Kolen,
kai o Dewel peske win rodas,
kolenge krell lo o tchilatcho tsiro tikneder.
I chochene rakepangre wenna pash tumende
23 Te penell jek ap tumende:
Dikenn,
kate hi o baro rai,
kolestar o Dewel penas,
te well job!
palle patsenn les gar!
Un te penell i wawar ap tumende:
Ake,
kote hi lo!
palle patsenn les witar gar!
24 Bud chochene mursha penenn ap tumende:
Me hom ko baro rai,
kolestar o Dewel penas,
te well job.
Un chochene rakepangre penenna:
Me hom o Debleskro bitchedo.
Un jon krenna baro un sorelo koowa,
hoi i mensho nashte krell gar dran peskri soor.
Kowa krenn le,
te anenn le i menshen o tchatcho dromestar tele.
Te djals kowa,
anans le ninna kolen o Debleskro dromestar tele,
kolen o Dewel peske win rodas.
25 Ma bistrenn,
hoi me tumenge penom!
26 Jon te penenn tumenge:
O baro rai,
kolestar o Dewel penas,
te well job,
kowa hi an o mulo them!
ma djan kote win!
Un jon te penenn:
Job hi an ko kheer!
ma patsenn len!
27 Ap ko diwes,
kai o Menshengro Tchawo pale wella,
dikenn les i tsele menshe,
jaake har i Debleskri jag ap o bolepen diklo well,
hoi djal jek rigjatar ap i wawar rig an o bolepen.
28 Kote,
kai i mulo mass tchiddo hi,
kote wenn i bare diwje tchirkle khetne te chan le.
O Menshengro Tchawo wella pale
29 Un sik pal kol tchilatche diwessa,
well o kham kalo har i rat,
un o moonto dikell kek buder.
Un i bare momlia ap o bolepen perenn tele.
Un i bolepaskri soor perell khetne.
30 Palle dikenn le o Menshengro Tchawes,
har job dran o bolepen wella.
An hake themma dikenn le les,
har job wella ap i wolke bari sorjah un railepen.
Un jon rowenna un penenna:
Patsams mer ap leste!
31 Un job bitchrell peskre bolepangren pral i tseli phub.
Un kolla phurdenn an i bashepangred,
te anenn le dran hako them kolen khetne,
kai o Dewel peske win rodas.
O faigetikro ruk
32 Me kamau te sikrap tumende tchomone.
Dikenn ap o faigetikro ruk!
Te wenn leskre kashta senelo,
un i patria wenn dran lende win,
palle djinenn tumer,
te well sik o nijal.
33 Jaake hi kowa ninna koleha,
pral kowa rakrom.
Te dikenn tumer,
har kowa lauter wella,
palle djinenn tumer,
kai o Debleskro tsiro was.
34 Tchatchepah,
me penau tumenge:
Kol menshe,
kai an ko tsiro djiwenna,
dikenna kowa lauter pengre jakentsa.
35 O bolepen un i phub atchenna gar.
Mire laba atchenna hako tsiro.
36 Kek djinell ko tsiro,
kaana kowa lauter wella.
I bolepangre an o bolepen djinenn les gar,
witar gar o Debleskro tchawo.
Miro dad an o bolepen kokres djinell les.
37 Jaake har i menshe djiwan an ko tsiro,
kai o Noah djiwas,
jaake djiwenn le an ko tsiro,
kai o Menshengro Tchawo pale wella.
38 Glan ko tsiro,
har o baro pani was,
chan un pijan le,
romedineran le,
un wan romedino.
Har o Noah an o panjeskro kheer djas,
39 haiwan le gar,
hoi koi djas.
O baro pani was pral lende,
un jon lauter tassan.
Jaake djal kowa ninna ap ko diwes,
kai well o Menshengro Tchawo pale.
40 Dui budrenn ap i kotar phub.
Ko jek well krik lino,
ko wawar atchell koi.
41 Dui djuwja krenn jarro dran djob.
Koi jek well krik lino,
koi wawar atchell koi.
42 Rikrenn tumare jaka pre!
Tumer djinenn gar ko diwes,
kai tumaro rai pale wella.
43 Haiwenn:
Te djinals o rai pral i kheer ko tsiro an i rati,
kaana o tchorepaskro wella,
palle sowals lo gar,
un mukals kekes an peskro kheer dren te phagell.
44 Doleske penau tumenge:
Denn garda!
Me,
o Menshengro Tchawo,
wau pale an i tsiro,
kai tumer gar djinenna.
O latcho budepaskro
45 I latcho budepaskro della mishto garda ap peskro rajeskro kheer,
un sowella gar.
Leskro rai das peskre tsele budepangren an leskre wasta.
Un ko latcho budepaskro dell len hako diwes kowa,
hoi len hunte well djipaske.
46 Bachtelo hi lo,
te well leskro rai pale,
un dikell,
kai job peskri budi mishto kras.
47 Tchatchepah,
me penau tumenge:
Leskro rai dell peskro tselo brawlepen an leskre wasta.
48 Job te hi i tchilatcho budepaskro un penell ap peste:
Miro rai well gar jaake sik pale,
49 un job dell kol wawar budepangren dawa,
un chal un pijell pes mato kolla matentsa,
50 palle well leskro rai pale ap i diwes,
kai o budepaskro gar patsell,
te well job.
Ap jek kopo hi lo koi,
51 un dell ko budepaskres khetne,
un anell les kote,
kai i chochene hi.
Kote rowenn le,
un dandrenn i danda khetne i dukatar.