2
O Israel mukas o baro Debles
1 O baro Dewel penas ap mande: 2 Dja koi, un rake glan i tsele menshende an o foro Jerusalem, un pen: Kowa penell o baro Dewel: Israel, me djinau, har ap mande rikral har terno hals, un har kamal man har i pirni peskro pirnes, un har tu mantsa djal an o mulo tato them, an ko them, kai tchi bares well an i phub. 3 An ko tsiro hals mange kokres koi, jaake har o newo djob mange hi. Koon tut an-tapras, anas doosh ap peste, un i bibacht was pral leste. Kowa penell o baro Dewel.
4 Shunenn o baro Debleskro lab, tumer Israelitarja, tumer, o Jakobeskre menshe! 5 Kowa penell o baro Dewel: Hawo djungelo koowa hatsan tumare phure ap mande, kai djan jon mandar krik, un mangan figuren an, kai kek dewel hi. Un jaake djan le tele. 6 Un putchan pen gar: Kai hi o baro Dewel, kai anas men dran o them Egiptia win, un djas glan mende an o mulo tato them, an ko diwjo un truk them, kai tchi har santa un barra hi, kai kek drom hi, un kek mensho djiwell? 7 Un me anom tumen an i latcho them, kai bud chapen hi, te chan ko tselo latcho koowa, hoi kote baro wella. Un har tumer an ko them djan, kran les tumer pale-tchiddo. Un miro them was djungeles glan mire jaka.
8 Tumare rashaja putchan gar: ‘Kai hi o baro Dewel?’ Har penan le i menshenge, hoi te krenn le, rikran le pen gar ap mire laba. Un kol pralstune pral mire menshende hadan pen pral mande, un shunan buder gar ap mande. Un mire rakepangre, kai hunte penans mire laba dureder, rakran an o lab ko chocheno deblestar Baal, un mangan figuren an, kai kek dewel hi. 9 Doleske hunte anap tumari doosh ap tumende, un ap tumare tchawende un kolengre tchawende.
10 Djan pral o baro pani pash i panjeskre themma, kai kol Kitarja djiwenn, un dikenn tumen trujel! Bitchrenn murshen an o them Kedar un lenn i menshen kote ninna an o jak! Krenn jon sawo koowa har tumer kran? 11 Ninna te hi lengre debla kek tchatche debla, lenn jon kek wawar deblen an! Mire menshe, kai miro railepen dikan, jon paran man dren jekeha, kai kek dewel hi, un koles kek soor hi.
12 Dare tu, bolepen, un tut well traash pral kau koowa, penell o baro Dewel. 13 Mire menshe kran tchomone, hoi dui kope tchilatcho hi: Man, ko djido pani mukan jon, un hadan penge panjeskre chebja win, kai paash hi, un nai rikrenn kek pani.
14 Hi o Israel i ginlo budepaskro? Hi lo i budepaskro, kai pandles boldo was, kai nai hakeno krell leha, hoi kamella? 15 O lewo dell gole pral leste, dell sorelo gole un krell leskro them paash. Un leskre forja wenn pre chatchedo jaake, kai nai djiwenn kek koi dren. 16 Ninna tchinenn kol menshe dran Memfis un Tachpanes tuke i tsele balla tiro sherestar tele.
17 Kowa lauter hi tiri doosh! Bud kope kamas o baro Dewel, tiro rai, tut ap o tchatcho drom te anell. Un tu mukal les! 18 Hoi hi tut kolestar, te djah an o them Egiptia, un kameh koi dran o pani Nil te pijell? Un hoi hi tut kolestar, te djah tu an o them Assur un kameh dran o pani Eufrat te pijell? 19 Dran tiro tchilatchepen well kowa ap tute. Tu shunal gar. Doleske leh tu sawi phagi. Tu hunte djiness un haiwess, hawo pharo koowa un duka ap koleste wenna, kai djal peskro baro Deblestar krik, un kamell lestar buder tchi te djinell. Kowa penell o baro Dewel, ko rai pral o bolepen un i phub.
20 O baro Dewel penell: Hako tsiro hadal tut pral mande, un kamal mange gar palla te djal. Tu penal: Me kamau kek rai pral mande. Un tchiwal tut koi har i lubni ap i berga tel hako senelo ruk. 21 Me tchiwom tut dren har i wi-rodedo drakengro ruk, i latcho shukar ruk. Un hoi was kanna dran tute? I diwjo djungelo ruk! 22 Tu nai thoweh tut jaake bud har kameh, un leh ko sorlester sapuni! Ko tchilatchepen, koleha tut pale-tchiddo kral, atchell glan mire jaka, penell o baro Dewel, maro rai.
23 Har nai peneh tu: Me krom man gar pale-tchiddo? Me nashom gar kol deblenge palla, hoi kharenn Baal. Dik ap tute, hoi tu kreh an i tala! Ma biste, har djiwal! Har i khamela, kai hi bipandlo, nasheh tu trujel, 24 har i diwji burika an o mulo them, te dell joi gole un nashell trujel an lakro bipandlo tsiro, un kek nai rikrella pre. Koon lat kamell, hunte rodell gar dur. Joi mukell pes sik te hatsell an ko tsiro.
25 Israel, de garda ap tire herja, te nashess len gar dukenes, un ap tiro mui, te well lo gar truk!
Tu peneh: Rike man gar pre! Me kamau kol menshen dran wawar themma, un hunte nashap lenge palla.
26 Har i tchorepaskro hunte ladjell peske, te well job tapedo, jaake hunte ladjenn penge kol menshe an o them Israel, ninna kol bare raja, un pralstune un rashaja un Debleskre rakepangre, 27 kolla, kai ap i debla penenna: “Tu hal miro dad!” un ap i barrengre debla: “Tu anal man ap i phub.”
Mange sikran le pengro dumo un gar pengro mui. Te well kanna i bibacht pral lende, denn le gole: “Rai! Ab ap mari rig!”
28 Kai hi tumare debla, kai tumenge kran? Mu stenn jon pre, un lenn tumen win dran tumari bibacht! Tumer menshe an o them Juda, tumen hi jaake bud debla har forja!
29 Tumer kamenn man i doosh te dell. Tumer han kolla, kai peran lauter mandar tele, penell o baro Dewel. 30 Koi tseli phagi, hoi dom tumen, his tchitcheske. Tumer mukan tumen gar te tserdell. Mire rakepangren, kai pash tumende bitchrom, maran tumer. Tumaro charo chas len har i chojedo lewo.
31 O baro Dewel penell: Tumer tchilatche menshe! Denn garda ap kowa, hoi me tumenge penau! Hom me i Israelenge i mulo them, i them, kai kek pani hi? Hoske penenn mire menshe: ‘Mer nai djah, kai kamah, un hunte nashas tuke gar buder gar pal.’
32 Nai bistrell i terni tchai peskro sonakai, i terni djuwel, kai kamell romedinerell, peskro bijabeskro ripen? Na-a! Mire menshe bistrenn man pale te pale. 33 Har sik hatseh tu i drom, te less tuke i wawar pirnes! Un jaake djas tu pale te pale ap tchilatche dromma. 34 Ninna hatsan le ap tire koola o rat i tchorwelendar, kai kran kek tchilatchepen, un kai tu gar koi pashel tapral, kai phagan le an tiro kheer dren. Ninna te kral tu kowa lauter, 35 peneh tu: ‘Me krom tchi. O baro Dewel hi buder gar chojedo ap mande.’ Djiness, me dau tut i phagi koleske, kai tu penal: ‘Me krom kek tchilatchepen.’ 36 Har sik djal tu kai te koi, te rodess tuke menshen, kai krenn pen tuha khetne? O them Egiptia nai well tut gar feteder ap i rig har o them Assur. 37 O tsiro wella, kai djah tu kotar krik, un deh tire wasta pral o shero khetne i ladjatar; o baro Dewel kamell tchi lendar te djinell, ap konende tiro dji tchiwal, un lentsa hi tut kek bacht.