34
O Elihu: Leskro duito rakepen
1 Un o Elihu rakras pale un penas:
2 Tumer gosewe mursha, shunenn miro rakepen!
Tumer, kai sikle han, shunenn, hoi kamau tumenge te penell.
3 Jaake har o mui haiwell, hi o chapen latcho oder gar,
jaake hunte hatsell o kand win, hi ko rakepen mishto oder gar.
4 Mer te hatsas kanna khetne win, hoi an kau koowa tchatcho un mishto hi.
5 O Hiob penas: “Me hom an o tchatchepen tardo.
Un miro tchatchepen las o Dewel mandar krik.
6 Hunte rakrap chochepen un penap: Me lom doosh ap mande?
Mange was i baro dukepen dino, ninna te hi kek doosh ap mande.”
 
7 Koon hi sawo mursh har o Hiob,
kai rikrell pes gar pale te praassell lo i wawaren?
Kowa hi leske har te pijals lo pani.
8 Un jaake hi lo har jek kolendar,
kai djungelo koowa krenn,
un djal ap o drom, kai i tchilatche djan.
9 Job penas kokres: Tchi hi jekes kolestar,
te kamell lo o Debleskro maal te well!
 
10 Doleske, tumer mursha, kai jaake bud haiwenn, shunenn ap mande!
An kek tsiro krell o sorelo Dewel i tchilatcho koowa.
Hako tsiro hi lo an o tchatchepen tardo!
11 Job dell o menshes ap o shero pale, hoi job kras,
un jaake, har djiwas lo, well kowa ap leste.
12 Tchatchepah, o sorelo Dewel krell kek tchilatcho koowa,
un o tchatchepen rissrell lo gar trujel.
 
13 Koon his, koon les i phub an leskre wasta das? Kek!
Job kras i phub. Kek hi pral leste tardo.
14 Te lals job peske glan,
te lell lo peskro djipaskro ducho palpale o menshestar,
15 palle merans halauter, hoi djiwenn, ap jek kopo,
un o mensho wals pale tchik.
 
16 Hiob, te haiweh, hoi penau, palle shun kawa!
De mishto jak ap miro rakepen!
17 Nai wals o Dewel o rai pral i phub,
te stakrals lo peskre pirentsa ap o tchatchepen?
Kameh doosh ap o sorelo Debleste te anell,
kai hako tsiro an o tchatchepen tardo hi?
18 Job nai penell ap i baro rajeste ‘tu tchi-moldo’ un ap i pralstuneste ‘tu tchilatcho’!
19 Job dikell gar i pralstunes feteder an har i wawares,
un tserdell o braweles gar o tchorweleske glan.
Leskro wast kras len halauter.
20 Ap jek kopo merenn le.
Mashkral an i rat trissenn le un hi gar buder.
Kol sorele wenn krik lino kek mensheskro wasteha.
 
21 O Dewel lell hako koowa an o jak, hoi i mensho krell,
un dikell les, kai lo ninna djal.
22 Kek rat un kek kalepen hi jaake tamlo,
te nai khatrans pen i tchilatche kote dren.
23 O Dewel hunte tchiwell kek tsiro dren,
te anell lo i menshes glan peste, te rakrell lo o tchatchepen pral leste win.
24 Job dell i sorele rajen khetne,
un hunte hatsell gar win, hoi jon kran.
Ap lengri platsa tchiwell lo wawaren.
25 Tchatchepah, job djinell ko koowa, hoi le kran.
Rati mukell lo len te perell, te wenn le khetne stakedo.
26 Ap i platsa, kai i tchilatche pengri phagi lenna,
un hakeno nai dikell len, dell lo len lengri phagi.
27 Kowa krell lo doleske, kai djan jon leskro dromestar tele,
un dan gar jak ap kowa, hoi job lendar kamas.
28 Jon djan jaake tchilatches i tchorwelentsa trujel,
te dan jon gole ap o Debleste.
Un job shunas koi gole kolendar, kai tele rikedo wan.
 
29 Te rikrell pes o Dewel pale,
nai penell kek leske: ‘Tu anal doosh ap tute!’
Te khatrell lo pes,
nai dikell les kek.
Hoi nai krenn i menshe, hoi nai krell i natsjona,
30 te tchiwals o Dewel i tchilatches pral lende, te well lo lengro rai,
un kowa anell len o tchatcho dromestar tele?
 
31 I mensho hunte penals ap o Debleste:
“Me hidjrau miri doosh,
un kamau buder gar tchilatcho koowa te krell.
32 Sike tu man, hoi me gar dikau!
Te his kowa tchilatches, hoi me krom,
krau me les palle buder gar.”
33 Kameh, te anell o Dewel ap saweste i phagi?a
Kameh tu kowa gar?b
Tu hunte peness, hoi kameh, un gar me.
Pen menge kanna, har kau koowa dikeh!
 
34 Gosewe mursha un sawe, kai haiwenn bud,
un shunan, hoi penom, kolla penenn ap mande:
35 O Hiob djinell gar, hoi lo rakrell.
Un leskre laba sikrenn, te haiwas lo gar bud.
36 Kamoms, te wals o Hiob glan i tchatchepangre murshende anlo,
te lenn jon hakenes leskre labendar an o jak, hoi job rakras,
Job rakrell har i tchilatche rakrenna.
37 Gar kokres doosh anas lo ap peste,
na-a, job hadas pes ninna pral o Debleste.
Glan mare kanda krell bare laba
un rikrell o Debles dineleske.