6
O Salomeskro rakepen, har das lo o kheer o baro Debleske
1 Koi penas o Salomo: Baro Dewel, tu penal: ‘Me kamau te djiwap an i kali wolka.’ 2 Un me mukom tuke kau railo kheer te krell, te djiwess koi dren un nai atcheh hako tsireske.
3 Un o rai Salomo rissras pes un dikas ap i menshende un rakras o Debleskri bacht win pral i tsele Israelitarjen, kai kote tarde his. 4 Un job penas: “Sharedo well o baro Dewel, ko Dewel pral o Israel. Job mukas tchatches te well, hoi lo miro dadeske, o Davideske, penas, har penas lo: 5 ‘Ko tselo tsiro, har mire menshen Israel dran o them Egiptia win anom, rodom me kek foro win an o tselo them Israela, te krenn le mange kote i kheer, kai wap sharedo. Un rodom mange witar kek murshes win, te well lo rai pral mire menshende Israel. 6 Kanna rodom mange Jerusalem win, te wap kote an-mangedo. Un me rodom mange o Davides win, te well job o rai pral mire menshende Israel.’ 7 Miro dadeske, o Davideske, his ap o dji tchiddo, te krell lo i kheer o baro Debleske, kai o Israeleskro Dewel hi. 8 Un o baro Dewel penas ap miro dadeste, o Davideste: ‘Tu kral mishto, te kameh mange i kheer te krell. 9 Kanna te wess tu gar kowa, kai krell miro kheer, na-a, tiro tchawo, kowa, kai well tutar, kowa mu krell mange i kheer.’ 10 Un o baro Dewel mukas peskro lab tchatches te well. Dikenn ap mande: Me wom pal miro dadeste kanna o baro rai pral o Israel, jaake har o baro Dewel penas. Un me mukom leske i kheer te krell, te well job, o Dewel pral o Israel, kote an-mangedo. 11 Un me tchiwom kote ko mochton dren, kai kol dui barra dren hi, kai o Debleskre deesh laba dren tchinlo hi, hoi job i Israelende das, te rikrenn le pen ap lende.”
12 Un o Salomo djas glan koi chatchepaskri, kai o baro Debleske vieche chatchedo wenn. Un i tsele Israelitarja his ninna koi. Un job hadas peskre wasta an o bolepen. 13 Un o Salomo mukas peske i tchomone te krell dran lolo saster, ap koleste job nai well tardo, un mashkral ap i glanstuni platsa te tchiwell. Kowa his dui-te-paash metarja lengsto un buchlo un jek-te-paash metarja baro. Koi pre his lo tardo un peras ap peskre tchanga tele glan i tsele Israelitarja un hadas peskre wasta pral an o bolepen, 14 un penas: Baro Dewel, tu o Dewel pral o Israel, kek dewel hi har tu: kek an o bolepen, witar gar ap i phub. Tu rikreh tiro lab, hoi tire menshende dal, un hal lenge latches, kolenge, kai djiwenn glan tute pengro tselo djijeha. 15 Tu rikral tiro lab, hoi dal miro dadeske, o Davideske, kai tuke koi his. Tu kral, te was halauter jaake har tu penal. Halauter nai dikenn kowa ap kau diwes. 16 Kanna, baro Dewel, tu Dewel pral o Israel, rike ninna tiro wawar lab, hoi tu dal miro dadeske, o Davideske, kai tuke koi his. Tu penal, te well hako tsiro jek dran o Davideskri familja o rai pral o Israel. Kowa djal jaake rah, har denn leskre tchawe garda ap pengre dromma, te djiwenn le ap tiro drom jaake, har o David glan tute djiwas. 17 Baro Dewel, tu, kai hal o Israeleskro Dewel, kanna muk tiro lab tchatches te well, hoi tu penal o Davideske, kai tuke koi his.
18 Nai well tchatcho, kai o Dewel kamell te djiwell pash i menshende ap i phub? O tselo bolepen hi gar bares doha, te rikrell lo tut. Har nai krals kowa kau kheer, hoi me mukom te krell? 19 Miro baro Dewel, tu hal miro rai. Shun, hoi tutar mangau! Shun miro mangepen! 20 Rike tire jaka pre pral kau kheer an i rati un ap o diwes! De jak ap ko kotar phub, kolestar tu penal: Kote kamau te mangenn tumer man an. Shun man, miro rai, te rakrau kate tuha! 21 Shun miro mangepen un ninna ko mangepen tire menshendar Israel, te denn le gole ap tute kai ap kau kotar phub. Un tu te shuneh les an tiro kheer an o bolepen, palle ab kamles, un le koi doosh mendar krik.
22 Te anell jek i doosh ap i wawareste, un kowa well glan tiri chatchepaskri anlo, kate an tiro kheer, un job hunte dell pes sowel, te nai well i bibacht pral leste, te rakrell lo gar o tchatchepen, 23 palle shun tu an o bolepen, un kre o tchatchepen win pral tire budepangre. Kre te well o tchilatchepen, hoi jek kras, ap leskro shero. Un ko wawares, kai an o tchatchepen his, de les leskro tchatchepen, te well diklo, kai kek doosh ap leste hi.
24 Te mukenn tire menshen Israel tiro drom un wenn doleske i menshendar dran wawar themma khetne dine, un jon wenn pale pash tute un denn tiro lab an-gole un mangenn pen tele glan tute kate an kau kheer 25 palle shun len tu an o bolepen, un le lengri doosh lendar krik, un an len pale pale an ko them, hoi tu lenge un lengre phurenge dal.
26 Te mukenn tire menshen Israel tiro drom, un tu rikreh doleske o brishin pale, un jon denn tut an-gole un rissrenn lengre muja ap koi rig, kai kau kheer tardo hi, un mangenn pen tele glan tute un mukenn o tchilatchepen, koleske tu len dal, 27 palle shun tu an o bolepen, un le ko tselo tchilatchepen krik, hoi jon un lengre raja kran. Sike lenge tiro latcho drom, te nai nashenn le ap leste! Un palle de len pale o brishin ap ko them, hoi tu lenge dal, te well lo lengro.
28 Nai well i bari bok pral kau them, ninna i djungelo nasslepen, i tsiro, kai dell kek brishin, i nasslepen ap o djob, bud stepangre un kirme, kai chan o tselo senlepen, lurde, kai wenn dran wawar themma un tchiwenn pen trul i forja un pandenn len dren – hawi bibacht un nasslepen ninna wella, 29 koon palle peskro tselo djijeha tutar mangella, nai well jek, nai wenn budeder, nai well o tselo Israel, un an peskri bibacht un peskro djijeskri duk rikrell lo peskre wasta ap kai rig, kai kau kheer hi, 30 palle shun tu, kai djiweh an o bolepen! Biste leskri doosh un ab ap leskri rig! De hakeneste pal kowa, har job djiwas. Tu prindjreh hakeneskre dromma, un tu kokres dikeh hakeneske an o dji. 31 Palle rikrenn le penge tut glan pengre jaka, un djan ap tire dromma hako tsiro, jaake rah har jon an kau them djiwenn, hoi tu mare phurende dal.
32 Ninna i menshe dran wawar themma, kai gar tire menshendar Israel hi, shunenn, har baro tu hal, un hawo baro sorelo koowa tu kral tire menshenge. Kanna, te well jek lendar dran i dur them, te mangell lo tut an kate an kau kheer, 33 palle shun tu, kai djiweh an bolepen, un kre halauter, hoi ko wi-themari tutar mangell, te nai haiwenn i menshe an i tsele themma ap kai phub, koon tu hal, un mangenn tut an jaake har tire menshe Israel. Palle djinenn le, kai tu djiweh an kau kheer, hoi tuke krom.
34 An ko tsiro, kai bitchreh tu tire menshen an i kurepen wawar menshentsa, un tire menshe mangenn tut, te wess ap lengri rig, un rissrenn pen koi pashel kote, kai kau foro hi, hoi tu win rodal, un kai kau kheer hi, hoi tuke krom, 35 palle shun lengro mangepen! Awa, tu an o bolepen, shun un le lengro koowa an tiro wast!
36 Tu djineh, kai kek mensho djudjo hi an peskro dji un an peskro djipen glan tute. Doleske nai well, kai mukenn tire menshe tiro drom, un tu choireh tut pral lende un mukeh len an o wast wawar menshendar te well, te anenn jon len pandles an pengro them – kowa nai well dur oder gar jaake dur. 37 Un te lenn tire menshe les penge ap o dji an ko wawar them, kai jon pandle hi, un jon kamenn pale tiro drom te djal un mangenn pen tele glan tute un penenna: “Mer anam doosh ap mende un kram tchilatchepen un mukam tiro drom.” 38 Te wenn le pash tute pale pengro tselo djijeha un lengro tselo djipah, an ko them, kai jon pandle hi, un denn gole ap tute un rissrenn pen koi pashel ap koi rig, kai lengro them hi, kai tu dal lengre phurende, un kai ko foro hi, hoi tu tuke win rodal, un ko kheer, kai me mukom tuke te krell, 39 palle shun lengro mangepen! An o bolepen, kai tu djiweh, shun ap lende un le lengro koowa an tiro wast! Un biste ko tchilatchepen, hoi jon ap tute kran!
40 Kanna, miro Dewel, dik hako tsiro latches ap mende, un shun maro mangepen, hoi kate mangah!
41 Un kanna, baro Dewel, maro rai, ste pre,
un dja pash koi platsa, kai khere hal,
tu un ko mochton, hoi men tiri bari soor sikrell.
Baro Dewel, maro rai, tchip o tchatchepen pral tire rashajende har i ripen!
Mu denn tire menshe gole i bachtjatar pral tiro latchepen!
42 Tu baro Dewel, maro rai, ma bitche man, ko rajes, kones tu win rodal, tutar krik.
Muk tuke ko latchepen an o shero te well, hoi penal o Davideske, kai tuke koi his.