35
Forja i Levitarenge
1 Un o baro Dewel rakras o Moseha an o telstuno them Moab pash o pani Jordan, ap i wawar rig o forestar Jericho, un job penas:
2 Pen ap kol Israelende: Tumer lenna them un forja. Denn kol forjendar ninna forja kolende dran o kheer Levi, kai jon nai djiwenn. Denn lende ninna them lengre viechenge, ko themestar, hoi trul kol forja hi, 3 te hi len forja, kai djiwenn le un them lengre viechenge, kai lengre grumja, bakre un wawar vieche nai chana. 4-5 Ko them i viechenge, hoi glan kol forja hi, hoi tumer kol Levitarjen denna, hunte djal win o forestar 500 metarja an hake star rigja, jaake te well i platsa, kai haki rig 1.000 jek sero metarja baro hi, un o foro hi mashkral dren.
Kowa hi kol forja, kai nai nashenn penge kolla, kai maran jekes
6 Kol forjendar, kai denn tumer kol Levitarjen, hunte wenn shob forja sawe menshenge koi, kai dan jekes mulo un hunte nashenn penge. Kolla nai nashenn an kol forja dren. Koi pashel hunte denn lenge 42 (star-deesh-te-dui) wawar forja. 7 Kol tsele forja, kai tumer kol Levitarjen denna, hi khetne 48 (star-deesh-ta-ochta). Koi pashel well ko them i viechenge. 8 Hakeni kol deesh-te-dui bare familjendar an Israel hunte dell lenge peskre forjendar. Kolen, kai bud them un forja hi, kolla hunte denn i Levitarjen budeder forja har kolla, kai len gar bud hi.
9 Un o baro Dewel rakras o Moseha un penas: 10 Rake kol Israelentsa un pen ap lende: Te wenn tumer wergel o pani Jordan, an ko them Kanaan, 11 hunte rodenn tumer forja win, kai nai hakeno dren djala, kai naashepaskro hi, un jekes mulo das, un kamas kowa gar. 12 Un kol forja hi sawenge, kai hunte khatrenn pen kolendar, kai kamenn o rat kol marede menshendar ap lengro shero pale te anell. Jaake hunte merell kowa gar, kai das jekes mulo, bis te job glan i tsillo tardo hi, glan kolende, kai rakrenn o tchatchepen pral leste win.
13 Un kol forja, kai hako naashepaskroa nai djal koi dren, hunte wenn shob forja, 14 triin ap kai rig o panjestar Jordan, un triin an o them Kanaan. 15 Kal shob forja hi kol Israelenge un kol menshenge, kai pash tumende djiwenn, ninna te hi le gar tumendar, te nai nashenn kolla kote, kai dan jekes mulo, un kaman kowa gar.
16 Te das jek i wawares mit i kotar saster jaake, te merell job, hi lo i marepaskro un hunte well mulo dino. 17 Witsras job i barreha ap leste, hoi bares doha hi, te nai marell lo jekes, un kowa meras koi pre, hi lo i marepaskro un hunte well mulo dino. 18 Das job jekes i kashteha jaake, te meras kowa koi pre, hi lo i marepaskro un hunte well mulo dino. 19 Kowa, kai les an peskre wasta hi, te anell lo o rat o mulo murshestar ap o marepaskro shero, kowa hunte marell kol marepaskres. Kai job les taprella, hunte dell lo les mulo.
20 Te das jek i wawares dran choli i ladini oder witsras tchorchanes tchomone ap leste, te meras kowa, 21 oder te das job les dran choli o wasteha jaake, te meras kowa, palle hunte well kowa, kai das les, maredo. Job hi i marepaskro. Kowa, kai les an peskre wasta hi, te anell lo o rat o mulo murshestar ap o marepaskro shero, kowa hunte marell kol marepaskres. Kai job les taprella, hunte dell lo les mulo.
22 Hi wawartchandes jekeha, kai das jekes i ladini un kamas kowa gar, un les hi kek choli ap leste, oder witsras tchomone ap leste, un kras kowa gar bisemake, 23 oder witsras i bar ap leste, kai nai merell koi pre, un job dikas kowa gar, un ko wawar merell, un les his kek choli ap leste un kamas les kek tchilatchepen te krell. 24 Palle hunte well lo glan i tsillo anlo glan kolende, kai rakrenn o tchatchepen win mank ko mursheste un koleste, kai kamell o rat o mulo murshestar pale te anell ap o shero kolestar, kai maras les. 25 Un i Israelitarja hunte lenn kau murshes win dran o wast kolestar, kai kamell les te marell, un hunte anenn les pale pale an ko foro, kai nashas lo peske dren. Un job hunte atchell koi, bis ko pralstuno rashai meras, kai was o Debleskro djeteha dren maklo.
26 Djal ko marepaskro dran ko foro win, kai nashas lo peske dren, 27 un ko mursh, kai kamell les te marell, hatsell les win glan o naashepangro foro, un dell les mulo, palle anas job kek doosh ap peste. 28 Ko naashepaskro hunte atchas an ko foro, bis te ko pralstuno rashai mulo hi. Pal leskro merepen nai djal job khere an peskro them.
29 Kal laba hunte wenn tchatchepaskre laba tumenge, ap kolende hunte rikrenn hako tsiro, kai tumer ninna djiwenna.
30 Koon i menshes mulo das, koles hunte denn mulo, te hi menshe koi, kai dikan un penan kowa. Hi gar doha, te penell jek mensho kokres, hoi lo dikas, jaake te well ko wawar maredo.
31 Te das job tchatchepah jekes mulo, nai ginell lo pes gar win. Tumer hunte lenn kek lowe lestar, witar gar leskre menshendar. Maredo hunte well lo. 32 Un kowa, kai nashas an ko naashepangro foro, nai ginell pes gar win, te djal lo khere. Job hunte atchell koi, bis te ko pralstuno rashai meras.
33 Ma krenn ko them pale-tchiddo, kai djiwenn! Pale-tchiddo well ko them dran o rat, hoi ratell, te well jek maredo. Kokres ko rateha kolestar, kai maras jekes, nai well o them pale djudjo. 34 Krenn ko them gar pale-tchiddo, kai djiwenn tumer, un kai ninna me djiwau. Me hom o baro Dewel, un djiwau mashkral tumende.