12
Ma rakrenn dui tchipjentsa!
1 Ap ko tsiro wan bud serja menshe khetne,
jaake te stakras jek o wawareske ap i pire.
Koi penas o Jesus ap peskre malende,
gar ap kol wawarende:
Denn garda,
te rakrenn gar dui tchipjentsa har i Farisarja!
Kowa hi har shutlo jarro,
hoi krell o tselo jarro shutlo.
2 Well o diwes,
kai well kowa diklo,
hoi kanna khatedo hi.
Well o diwes,
kai djinell hakeno kowa,
hoi kanna kek djinella.
3 Djinenn!
Well o diwes,
kai shunell hakeno,
hoi tumer tchorchanes rakran.
Un kowa,
hoi tumer pal o pandlo wudar i wawareske an o kand penan,
kowa penenn le bari goljah ap o drom.
Ma trashenn i menshendar!
4 Tumer han mire mala,
un me penau tumenge:
Ma trashenn i menshendar.
Jon nai marenn tumen.
Budeder har kowa nai krenn le gar.
5 Me kamau tumen te sikrell,
konestar hunte tchatchepah trashenn:
Trashenn o Deblestar,
kai les i soor hi,
te witsrell lo jekes pal o merepen an o bengeskri jag!
Awa,
kowa penau tumenge:
Kolestar trashenn!
6 Pantch tikne tchirkle hi glan i menshende gar budeder moldo har dui beme.
Glan o Debleste hi kek lendar bistedo.
7 Ninna djinell o Dewel kitse balla ap tumaro shero hi.
Doleske ma darenn!
Tumer molenna budeder har bud tchirkle.
8 Me penau tumenge:
Koon glan i menshende penella:
O Jesus hi miro rai!
kolestar penau me glan o Debleskre bolepangre:
Job hi miro.
9 Koon man buchoste della glan i menshende,
koles dau me ninna buchoste glan o Debleskre bolepangre.
10 Koon djungele laba pral o Menshengro Tchaweste penella,
koleske nai bistrell o Dewel kol laba,
hoi job penas.
Koon praassell o Debleskro Duches,
koleske nai bistrell o Dewel kol laba gar,
hoi job penas.
11 Te anenn i menshe tumen glan i tchatchepangre un glan i rajende un pralstunende,
ma darenn,
hoi tumer hunte rakrenna.
12 O Debleskro Ducho sikrell tumen ap ko tsiro,
hoi tumer hunte penenna.
O brawlepen krella kekes bachtelo
13 Jek kol bud menshendar,
kai kote khetne hi,
penas ap o Jesuseste:
“Sikepaskro,
pen miro phraleske,
te dell job mande miro kotar dran ko brawlepen,
hoi maro dad menge mukas,
har job meras!”
14 Penas o Jesus ap koleste:
“Romeha,
kowa hi gar miri budi.”
15 Palle penas o Jesus ap kolende,
kai trul leste tardo hi:
“Denn garda!
Ma nashenn bud brawlepen palla!
O tselo brawlepen,
hoi i mensho khetne anas,
krell o mensheskro djipen gar braweles.”
16 Un o Jesus penas lenge laba,
kai i khatedo tchatchepen dren hi.
Un job penas:
“His i brawelo hacho.
Ap leskro kotar phub was bud djob baro.
17 Un ko brawelo penas ap peste:
Hoi krap kanna?
Djinau gar,
kai anau nai o tselo djob dren.
18 Un job penas:
Kanna djinau,
hoi krap.
Me phagau mire khera tele,
kai miro djob dren hi,
un krau len bareder.
Kote dren tchiwau miro tselo djob un o wawar latcho koowa,
hoi anom khetne.
19 Un me nai penau ap mande:
Kowa krom mishto.
Kanna hi man bud bersha latcho koowa o djipaske un budrap buder gar.
Me chau un pijau un krau miro djipen mange mishto.
20 O Dewel penell ap leste:
Tu dinelo!
Kai rat hunte meress tu.
Koon lell tiro tselo brawlepen,
hoi tu tuke khetne anal?”
21 O Jesus penas dureder:
“Jaake djal koleske,
kai anas peske bud brawlepen khetne,
un hi tchorwelo glan o Debleste.”
Ma darenn!
22 Un o Jesus penas peskre malenge:
“Doleske penau tumenge:
Ma darenn tumaro djipaske!
Ma darenn,
te well tumen tchi te chal,
witar gar,
te well tumen tchi an-ripaske!
23 O djipen hi budeder moldo har o chapen.
Un o mensho hi budeder moldo har o ripen.
24 Dikenn ap i korakende!
Jon tchiwenna kek djob an i phub,
te well lo baro.
Witar gar anenn le o baro djob dren.
Len hi kek khera,
kai nai anenn le o djob khetne.
O Dewel dell len te chal.
Un tumer han budeder moldo har i tchirkle!
25 Kek tumendar nai tchiwell jek diwes budeder pash peskro djipen pashel!
26 Na-a,
sawo tikno koowa nai krenn tumer gar.
Hoske trashenn tumer,
te well tumen gar doha djipaske?
27 Dikenn,
har ap o senlepen shukar blume baro wenna!
Jon budrenna gar,
un krenn penge kek ripja.
O baro rai Salomo an peskro tselo railepen his gar jaake shukar an-rido,
har jek lendar.
28 O Dewel kras o senlepen jaake shukar,
hoi kau diwes win tardo hi,
un o wawar diwes an o bob witsedo wella.
Kitse kope budeder dell job tumen an-ripaske.
Har tikno hi tumaro patsepen!
29 Ma darenn,
hoi tumer taissar chana un pijenna!
30 Kowa krenn kol menshe,
kai prindjrenn o Debles gar.
Tumaro dad an o bolepen djinella,
hoi tumen hunte well djipaske.
31 Dikenn koi pre,
te krenn o Debleskri budi!
Un job dell tumen lauter,
hoi tumen hunte well djipaske.
32 Ma darenn!
Kate han tumer gar bud un gar an-diklo.
O Dewel,
kai hi tumaro dad an o bolepen,
kowa kamella,
te lenn tumer leskro brawlepen un railepen.
33 Bikrenn,
hoi tumen hi!
Denn kol lowe i tchorwelende!
Palle hi kowa jaake,
har te krenn tumen i lowengro gono,
hoi gar paash djala!
Jaake krenn tumenge i baro brawlepen,
hoi nashrenn nai gar.
Kowa hi an o bolepen,
kai kek tchorepaskro tumaro koowa hatsella,
un kek kirme les nai pre chan!
34 Kote,
kai tumaro brawlepen hi,
kote hi ninna tumaro dji.”
Ma mukenn tumari momeli win te djal!
35 “Awenn hako tsiro mange koi!
Un mukenn gar tumari momeli win te djal!
36 Awenn har menshe,
kai gar sowenna,
te well lengro rai i bijabestar pale!
Te dell job ap o wudar,
nai krenn le leske sik pre.
37 Bachtele hi kol budepangre,
kai sowenn gar,
te well lengro rai pale.
Me penau tumenge:
O rai penell lenge,
te beshenn le pen tele,
te chan le.
Un job pandell peske i damdira trujel,
un hi lenge koi.
38 Te well job mashkral an i rat,
un jon sowenna gar,
hi lengri bacht baro.
39 Kowa hunte haiwenn tumer:
Te djinals kowa,
kai ap o kheer jak della,
ko tsiro,
kai ko dre-phagepaskro wella,
nai phagals kowa gar pash leste dren.
40 Doleske penau tumenge:
Ma sowenn!
Denn jak!
Me,
o Menshengro Tchawo,
wau pale an i tsiro,
kai tumer gar djinenna.”
O latcho budepaskro
41 O Petro penas:
“Rai,
hi kowa,
hoi tu kate peneh,
menge kokres?
Peneh tu kowa i tsele menshenge?”
42 Penas o Jesus:
“I latcho budepaskro dell mishto garda ap peskro rajeskro kheer,
un sowella gar.
Leskro rai das peskre tsele budepangren an leskre wasta.
Un ko latcho budepaskro dell lende hako diwes kowa,
hoi len hunte well djipaske.
43 Bachtelo hi job,
te well peskro rai pale un dikell,
kai job peskri budi mishto kras.
44 Tchatchepah,
me penau tumenge:
Leskro rai dell peskro tselo brawlepen an leskre wasta.”
O tchilatcho budepaskro
45 “Ko budepaskro,
te penell lo ap peste:
Miro rai well gar jaake sik pale,
un job dell kol wawar budepangren dawa,
un chal un pijell pes mato,
46 palle well leskro rai pale ap i tsiro,
kai o budepaskro gar patsell,
te well job.
Ap jek kopo hi lo koi,
un dell ko budepaskres khetne,
un anell les kote,
kai kolla hi,
kai gar ap leste patsenna.
47 Ko budepaskro,
kai djinella,
hoi peskro rai lestar kamella,
un krell kowa gar,
kowa lell bud dawa.
48 Koon kowa krella,
hoi gar mishto hi,
un djinell kowa gar,
lell gar bud dawa.
Koon bud o Deblestar las,
kolestar kamell job,
te krell lo peskri budi mishto.
Un kones bud soor un goswepen dino was,
kolestar kamell o Dewel,
te budrell lo gomme feteder.”
O tchingepen wella ap tumende
49 “Me wom,
te witsrap i jag ap i phub.
Kamoms te chatchals koi jag.
50 Glan mande hi i pharo tsiro.
Ap mande wenna bare duka.
Kamoms,
te wals ko tsiro pal mande.”
51 “Me wom gar ap kai phub,
te lap o tchingepen krik.
Na-a!
Me penau tumenge:
Mantsa well o tchingepen.
52 Kanna well o tchingepen an i kheer,
kai djiwenn pantch menshe khetne.
Triin hi chojedo ap dujende.
Un dui hi chojedo ap trinende.
53 O dad well chojedo ap peskro tchaweste.
Un o tchawo well chojedo ap peskro dadeste.
I dai well chojedo ap peskri tchate.
Un i tchai well chojedo ap peskri date.
O romeskri dai well chojedo ap o tchaweskri romjate.
Un o tchaweskri romni well chojedo ap o romeskri date.”
Tumer djinenn gar, hoi djal an kau tsiro
54 Pale penas o Jesus ap kol bud menshende,
kai pash leste his:
“Te well o bolepen tamlo ap koi rig,
kai o baro pani hi,
penenn tumer:
Kanna dell brishin.
Un kowa well jaake.
55 Un te phurdell i sorelo ducho dran ko tato mulo them,
palle penenn tumer:
Kanna well tato.
Un tumaro hi tchatcho.
56 Tumen hi dui djia!
Tumer dikenn ap i phub un ap o bolepen un djinenn,
hoi wella.
Hoske nai haiwenn gar,
hoi an kau tsiro glan tumare jaka lauter djala?
57 Hoske nai dikenn tumer gar,
hoi o tchatchepen hi?
58 Te hal tu an o tchingepen jekeha,
un hal leha ap o drom pash o tchatchepaskro,
palle dik,
te wenn tumer pale mishto khetne jaake rah,
har hal tu leha ap o drom,
te nai dell job tut gar an o tchatchepaskro wast!
Un kowa dell tut an o klistengro wast.
Un kowa witsrell tut an o stilepen.
59 Me penau tuke:
Tu weh gar dran o stilepen win jaake rah,
har tu plaissral gar tiri tseli sijaan.”