18
O Dewel bitchrell i jag un sikrell te hi lo sorleder har o Baal
1 Pal i rah tsiro, an o triinto bersh, kai bokenn le, penas o baro Dewel ap o Elija: “Dja, muk tut te dikell glan o Ahab. Me mukau o brishin te well ap i phub!” 2 Un o Elija kras pes ap o drom, te mukell lo pes glan o Ahab te dikell.
An o them Samaria his i bok soreles. 3 Un o Ahab mukas o Obadja te kharell, – kowa his o pralstuno pral leskro kheer. O Obadja shunas peskro tselo djijeha ap o baro Debleste. 4 Un an ko tsiro, kai i Isebel o baro Debleskre rakepangren kamas te marell, las o Obadja sheel lendar un khatras len, i paash-sheel an kai grotta un i paash sheel an koi grotta, un anas lenge maro un pani, te chan le un pijenn le.
5 Un o Ahab penas ap o Obadja: “Mer djas an o tselo them trujel, pash hake panja, tikne un lengste, un rodas senlepen, te nai atchenn i graja un i maultikre burike djido, un kek vieche merenn hunte.”
6 Un hakeno kol dujendar djas an jek paash o themestar, te nashenn le jek rigjatar ap i wawar. O Ahab djas ap jek drom kokres, un o Obadja djas ap i wawar drom kokres.
7 Har o Obadja jaake ap o drom his, kote was leske o Elija pash leste. O Obadja prindjras les, peras glan leste tele ap i phub un putchas: “Hal tu tchatchepah o Elija, miro rai?”
8 Job penas: “Me hom. Dja un pen tiro rajeske: Ake, o Elija!”
9 O Obadja penas: “Hoi krom tuke tchilatches, kai tu deh man an o Ahabeskro wast, te nai marell lo man? 10 Me dau man sowel pash o baro Debleste, kai tiro Dewel hi: O Ahab rodas tut an hako them, pash i tsele bare rajende. Un te penan jon: ‘Job hi gar pash mende’, kamas lo, te denn le pen sowel, kai nai hatsan le tut gar. 11 Un kanna peneh tu: ‘Dja, pen tiro rajeske: Ake, o Elija!’ 12 Hoi hi, te djau kanna tutar, un o baro Debleskro ducho lell tut krik un anell tut ap i wawar kotar phub, hoi me gar djinau? Un me wau palle pash o Ahab un penau leske, tu hal kai, un job hatsell tut gar? Palle mukell lo man te marell. Tu djineh, me, tiro budepaskro, shunau ap o baro Debleste fun tiknes pre. 13 Miro rai, was tuke gar penlo, hoi me krom, har mukas i Isebel o baro Debleskre rakepangren te marell, har me lendar sheel murshen khatrom, i paash-sheel an jek grotta un kol wawar paash-sheel an i wawar grotta, un anom lenge maro un pani, te nai chan un pijenn le? 14 Un kanna peneh tu ap mande: ‘Dja un pen tiro rajeske: Ake, o Elija!’ Palle marell lo man!”
15 O Elija penas: “Me dau man sowel pash o baro Debleste, ko rajeste pral o bolepen un i phub, glan koleste me tardo hom: Kau diwes sikrau man me glan o Ahabeste.”
16 Kote djas o Obadja pash o Ahab un penas kowa leske. Palle djas o Ahab pash o Elija. 17 Un har o Ahab o Elijas dikas, penas lo ap leste: “Hal tu kowa, kai anom o Israel an i bibacht dren?”
18 Job penas: “Gar me anom o Israel an i bibacht dren. Kowa hal tu un tiro dadeskro kheer. Tumer mukan i laba o baro Deblestar un nashan ko debleske palla, kai kharella Baal. 19 Kanna muk i tsele Israelitarjen te penell, te wenn le khetne pash mande ap i berga Karmel, ninna kol 450 (star-sheel-te-paash-sheel) rashaja o deblestar Baal un kol star-sheel rashaja, kai i debletsa Ashera sharenn, kolen i Isebel chapen un pipen dell.”
20 Kote mukas o Ahab i tsele Israelitarjen un kol rashajen khetne gole te dell ap i berga Karmel. 21 Har jon lauter khetne his, djas o Elija glan i tsele Israelitarjen un penas: “Har dur kamenn tumer gomme ap dui rigja te djan? Hi o baro Dewel o tchatcho Dewel, palle nashenn leske pal, te hi o Baal, palle nashenn leske pal!”
I menshe penan leske kek lab pale pale.
22 Kote penas o Elija ap i menshende: “Me kokres hom o baro Debleskro rakepaskro, kai atchas djido. O Baales hi 450 (star-sheel-te-paash) rashajen kai. 23 Denn men dui gurmaa! O Baaleskre rashaja mu rodenn penge jek win, marenn les, tchinenn les khetne un tchiwenn les ap o kasht, te well lo chatchedo lengro debleske. Jon hunte tchiwenn kek jag koi pre. Me lau mange ko wawar gurum, un krau leha ninna jaake, un tchiwau ko mass ap o kasht, un tchiwau kek jag koi pre. 24 Palle mu kharenn jon o lab lengro deblestar, un me kharau o lab o baro Deblestar. Un jaake hi: Ko dewel, kai mukell i jag te well, kowa hi o Dewel.”
Kote penan i tsele menshe: “Kowa hi mishto.”
25 Un o Elija penas ap o Baaleskre rashajende: “Tumer han budeder har me. Rodenn tumenge i gurum win un marenn les un tchiwenn les ap o kasht. Un denn o lab tumaro deblestar an-gole. Ma denn jag tel o mass!”
26 Kote lan jon ko gurum, hoi dan le len, maran les, tchinan les khetne un tchiwan les ap o kasht, un kharan o Baales taissarlakro bis mashkral-diwes un penan: “Baal, shun ap mende!” Kek rakepen was, kek rakras ap lende.
Un jon khelan trul pengri chatchepaskrib, kai jon penge kran. 27 Har mashkral-diwes was, sanas o Elija pral lende un penas: “Denn budeder gole! Job hi i dewel. Nai well, te dell lo suni, djas ap i rig, djas pral o them. Nai well, te sowell lo, un stell pre, te denn tumer budeder gole.”
28 Un jon kharan budeder. Un jaake har pash lende kerdo well, tchinan le pen pengre charentsa un tchurjentsa an pengro mass, kai o rat nashas tele. 29 Har o mashkral-diwes trujel djas, his jon buder gar pash pende, un khelan bis ap ko tsiro, kai rati o Debleskro chapen anlo well. Kek rakepen was, kek lab, witar kek sikepen.
30 Kote penas o Elija ap i tsele menshende: “Awenn kate pash mande!” Un i menshe wan pash leste. Un job kras o baro Debleskri chatchepaskri, hoi paash dino his, pale newes, 31 las deesh-te-dui barra, jek bar hako tchaweske o Jakobestar. Ap koleste penas o baro Dewel glan i rah tsiro: “Tiro lab well kanna Israel.”
32 Un job tchiwas kol barra pre, te krell lo i chatchepaskri o baro Debleske, un hadas trul koi tseli chatchepaskri i phub win, jaake buchlo, te witsrans nai dui gone djob dren.
33 Palle tchiwas lo ko kasht ap i chatchepaskri, tchinas ko gurum an kotja un tchiwas len ap ko kasht. 34 Un penas: “Krenn mange star khore pherdo pani, un tchorenn o pani pral o mass un o kasht!” Pale penas lo: “Krenn kowa i duito kopo”! Un jon kran kowa i duito kopo. Un job penas: “Krenn kowa i triinto kopo!” Pale kran le les o triinto kopo. 35 Jaake djas ko pani trul koi tseli chatchepaskri un ninna kote, kai lo i phub win hadas. Un lauter was pherdo pani.
36 Un har ko tsiro was, kai rati o Debleskro chapen anlo was, djas o Elija pash koi chatchepaskri un kharas: “Baro Dewel, tu o Dewel o Abrahamestar, o Isaakestar un o Israelestar, kau diwes mu well diklo, kai tu hal o Dewel an Israel, un me hom tiro budepaskro, un krom kau tselo koowa jaake, har tu mange penal. 37 Shun man, baro Dewel, shun ap miro rakepen, te haiwenn kalla menshe, kai tu, baro Dewel, maro Dewel hal, jaake te aness tu lengre djia pale pale pash tute.”
38 Kote peras jag o baro Deblestar tele, un chas ko mass un ko kasht un kol barra un koi phub, un ninna o tselo pani, hoi trul i chatchepaskri his.
39 Har i tsele menshe kowa dikan, peran le ap pengre muja un dan gole: “O baro Dewel, job hi o Dewel! O baro Dewel, job hi o Dewel!”
40 Un o Elija penas ap lende: “Taprenn kol rashajen o deblestar Baal! Kek te nashell peske!”
Un jon tapran len, un o Elija anas len tele pash o pani Kishon un maras len kote.
41 Palle penas o Elija ap o Ahab: “Dja pre, cha un pi, kote well i baro brishin!”
42 Har djas o Ahab pre, te chal lo un te pijell lo, djas o Elija pral pre ap i berga Karmel, kras pes tiknes ap i phub un tchiwas peskro shero mashkral peskre herja, 43 un penas ap peskro budepaskro: “Dja pre un dik koi, kai hi o baro pani!”
Job djas, dikas un penas: “Kote hi tchi!”
Un o Elija penas: “Dja pale!”
Un o budepaskro djas un was pale, efta kope. 44 Pash o eftato kopo penas lo: “Dikau i wolka, kote kai o baro pani hi, tikno har i mursheskro wast.”
Kote penas o Elija: “Dja pash o Ahab un pen leske: Ste ap tiro wurdin un ule tele an o them, te nai rikrell tut o brishin gar pre!”
45 Un jaake was: Sik was o bolepen kalo, i sorelo ducho tradas kale wolke pash lende, un palle was i baro brishin. Un o Ahab beshas ap peskro wurdin un uleras tele an o foro Jesreel. 46 Un o baro Debleskri soor was ap o Elija, un job pandas i pereskri dori trul peskro ripen un nashas glan o Ahab, bis te wan le an o foro Jesreel.