10
O Debleskro ducho well ap o Sauleste
1 Un o Samuel las o khoro, kai o kutch djet dren hi, un tchoras les pral o Sauleskro shero. Un job tchumras les un penas: “Ko djet sikrella, te tchiwas tut o baro Dewel pral peskre menshende, te wess lengro rai.
2 Tu te djah tuke kanna mandar, palle weh tu pash o gab Zelzach kote, kai i Rachel paskedo hi an o them Benjamin. Un kote wenna dui mursha ap o drom, kai tuke penenna: ‘Kol esle wan hatslo, kolen tu rodal. Kanna krell pes tiro dad daar tumenge un buder gar kol eslenge. Job putchell pes, kai nai hatsell lo peskro tchawes.’
3 Te djah tu kotar dureder, palle weh pash ko baro ruk Tabor. Kote wenn triin mursha, kai ap o drom hi, te djan le pre an Betel, te mangenn le o Debles an. Ko jek hidjrella triin terne busja, ko wawar triin mare, un ko triinto hidjrella jek moljakro gono. 4 Un te dikenn le tut, putchenn le tutar, har tuke djal. Un jon denn tut dui mare. Un tu less len dran lengre wasta.
5 Pal kowa weh tu pash o foro Gibea-Elohim, kai i lurde i Filistarendar jak denn. Te weh tu kote an o foro, dikeh tu, har Debleskre rakepangre i berga tele wenn. Un glan kolende hi bashepangre, kai bashrenn ap dorjengre bashepangre un ap phurdepangre, un denn ap tikne pauke. Un i Debleskre rakepangre rakrenn o Debleskro rakepen win. 6 Un o baro Debleskro ducho well pral tute, un tu rakreh lentsa khetne o Debleskro rakepen win. Un kote weh tu i wawar mensho.
7 Kanna, te well kowa lauter, palle kre kowa, hoi glan tire wasta hi. O Dewel hi pash tute. 8 Tu djah glan mande tele an Gilgal. Kote kamau pash tute tele te well, te marap kote viechen o Debleske, sawen kai wenn tseles chatchedo un sawe, hoi chah mer khetne. Efta diwessa atchess tu koi. Palle wau un penau tuke, hoi te kress.”
9 Un har rissras o Saul trujel, te djal lo peske o Samuelestar, koi das les o Dewel i wawar dji. Un lauter, hoi o Samuel glan-wi penas, was jaake ap ko diwes. 10 Har wan le pash Gibea, wan Debleskre rakepangre ap o drom pash lende. Un o Debleskro ducho was pral leste, jaake te rakras lo lentsa khetne o Debleskro rakepen win.
11 Un har dikan kolla, kai les prindjran, har rakras job o Debleskro rakepen win khetne o Debleskre rakepangrentsa, koi putchan le pen: “Hoi djas o Sauleha, koleskro dad o Kish hi? Was job ninna o Debleskro rakepaskro?” 12 Un jek, kai koi pashel tardo his, penas: “Koon hi kolengro pralstuno?” Doleske was penlo: Was o Saul ninna o Debleskro rakepaskro?
13 Un har heras o Saul pre te rakrell o Debleskro rakepen win, djas lo pre ap koi pralstuni platsa. 14 Un o Sauleskro kak dikas les un leskro budepaskres un putchas: “Kai hans tumer?”
Un o Saul penas: “Mer rodam i eslen, un har dikam, te hi le gar koi, djam pash o Samuel.”
15 “Pen mange, hoi o Samuel ap tumende penas,” penas o Sauleskro kak.
16 “Job penas, te hi i esle hatslo,” penas o Saul. Job penas peskro kakeske gar, te penas o Samuel, te well lo rai.
O Dewel sikrell, te rodas lo o Saules win, te well lo rai
17 Un o Samuel mukas i Israelitarjen khetne gole te dell an Mizpa, te wenn le glan o baro Debleste. 18 Un job penas ap lende: “Kawa penell o baro Dewel, kai o Israeleskro Dewel hi: Me anom o Israel dran o them Egiptia win, un lom tumen dran o wast i Egiptarendar win, un ninna dran i wasta lauterendar, kai an i themma trul tumende djiwenn un tumen tiknes rikran. 19 Tumer witsran kau diwes tumaro Debles ap i rig, koles, kai las tumen win dran tumari daar un tumaro pharo djipen. Ap koleste penan: ‘Tchip i baro rajes pral mende!’
Kanna mishto! Awenn glan o baro Debleste! Haki bari familja, hoi well pal jekeste kol deesh-te-dui Jakobeskre tchawendar well tardo peske, un mank lende ninna hako dadeskro kheer.”
20 Un o Samuel mukas haki bari familja glan te well, un witsras i kashtaa. Koi sikran i kashta ap i familja Benjamin. 21 Palle mukas lo hako dadeskro kheer dran i familja Benjamin glan te well. Koi sikran i kashta ap o dadeskro kheer Matri. Un mank i murshende dran o kheer Matri sikran i kashta ap o Saul, koleskro dad o Kish hi. Un jon rodan les, un hatsan les gar. 22 Un jon putchan o baro Deblestar: “Was ko mursh kai?”
Un o baro Dewel penas: “Job khatras pes ap i platsa, kai i koola hi.”
23 Koi nashan le kote un anan les kai. Un har job mashkral i tsele menshende tardo his, kote dikan le, te his lo jek shero bareder har hako wawar.
24 Un o Samuel penas ap i tsele menshende: “Kate dikenn, kones o baro Dewel win rodas. Kek hi jaake har job mank i tsele Israelitarja.”
Koi dan i tsele menshe gole i bachtjatar un penan: “O baro rai te djiwell!”
25 Un o Samuel penas i menshenge, hawo tchatchepen o baro rajes hi. Un kowa tchinas lo an i liil, un tchiwas les glan o baro Debleste. Palle bitchras lo hakenes khere.
26 Un ninna o Saul djas pale an peskro kheer an Gibea. Un khetne leha djan lurde, kolen das o Dewel kowa jaake an o dji. 27 Koi his ninna mursha, kai tchi-molde his. Kolla penan: “Har nai lell kawa mursh men win dran i bibacht?” Un jon dikan tele ap leste, un anan leske tchi. O Saul kras jaake har shunals lo kowa gar.