27
Har tchomone nai well palpale ginlo
1 O baro Dewel penas ap o Mose: 2 Pen ap i Israelitarja: Te das jek pes sowel, te dell lo man, o baro Debleste, i menshes, palle nai ginell lo koles pale win.
3 I mursheske, kai mashkral 20 (biish) bersha un 60 (shob-deesh) bersha hi, koleske plaissrell lo i 50 (paash-sheel) rupene beme. Jek bema hunte well jaake pharo har i rupeni bema an o Debleskro kheer pharo hi.
4 I djuwjake wenn 30 (trijanda) rupene beme plaissedo.
5 I tchaweske mashkral 5 (pantch) un 20 (biish) bersha wenn 20 (biish) rupene beme plaissedo,
i tchake an o emligo phurepen 10 (deesh) rupene beme.
6 I tikno tchaweske mank jek tchon un pantch bersha wenn pantch rupene beme plaissedo,
un i tchake triin rupene beme.
7 I mursheske, kai 60 (shob-deesh) bersha hi un pral shob-deesh, wenn 15 (deesh-te-pantch) rupene beme plaissedo,
un i djuwjake 10 (deesh) rupene beme.
8 Te hi kowa, kai pes sowel das, jaake tchorwelo, te nai anell leskro wast kowa gar khetne, palle anell lo ko menshes pash o rashajeste. Un ko rashai dikell peske koles an, un penell har bud lowe leske plaissedo hunte wenn, pal kowa hoi kowa nai dell, kai pes sowel das.
9 Te das jek pes sowel, te dell lo o baro Debleste i vieches, sawo vieches, hoi nai well leske maredo un chatchedo, hi ko viecho o baro Debleske. 10 Job parell les gar win, un dell kek wawar viecho koleske, kek latcho viecho i djungelo viecheske, witar kek djungelo viecho i latcho viecheske. Te parell jek sau vieches i wawar viecheske, palle wenn kol dui vieche o baro Debleske.
11 Te das jek pes sowel, te dell lo o baro Debleske i vieches, hoi pale-tchiddo hi, hoi nai well gar maredo un leske chatchedo, palle anell lo ko vieches glan o rashajeste. 12 O rashai dikell peske ko vieches an, un dikell, hoi latcho un hoi tchilatcho ap leste hi, un penell, har bud ko viecho moldo hi. Jaake har o rashai penell, jaake well. 13 Te kamell jek ko vieches palpale te ginell, palle dell lo ko pantchto kolestar pashel, hoi o rashai penas.
14 Te das jek pes sowel, te dell lo peskro kheer o baro Debleste, palle dikell o rashai les peske an, un dikell, hoi latcho un hoi tchilatcho ap leste hi, un penell, har bud kowa moldo hi. Jaake har ko rashai penell, jaake well. 15 Te kamell kowa, koleske ko kheer his, peskro kheer pale win te ginell, palle dell lo pash kowa hoi o rashai penas, o pantchto kotar pashel. Palle well ko kheer pale leskro.
16 Te das jek pes sowel, te dell lo i kotar phub o baro Debleste, palle well diklo, har bud djob ap ko kotar phub win witsedo well. Hi kowa jek gono djob, palle hi ko kotar phub 50 (paash-sheel) rupene beme moldo. 17 Te kamell lo ko kotar phub o Debleske te dell an ko ersto bersh pal ko bersh, kai i tseli sijaan muklo was, atchell kowa pash kol 50 rupene beme. 18 Te kamell lo les i tsiro pal kowa te dell, palle dikell o rashai pal, har bud bersha trujel hi, bis te well ko bersh, kai i sijaan muklo well. Un kal bersha wenn tele tserdedo. 19 Te kamell kowa, kai ko kotar phub o baro Debleste das, ko kotar palpale ginell, palle dell lo kowa, hoi koi phub moldo hi, un o pantchto kotar pashel. Palle well li pale leskri. 20 Te ginas lo koi phub gar tele o baro Deblestar, un bikrell lat ap i wawareske, palle nai well ko kotar phub gar buder win ginlo. 21 An ko tsiro, kai well i sijaan muklo, atchell ko kotar phub o baro Debleske. Un o rashai lell les. 22 Te das jek pes sowel, te dell lo o baro Debleste i kotar phub, hoi ginas lo, un hoi las lo gar peskro dadestar pral leskro merepen, 23 palle dikell o rashai har bud ko kotar phub moldo hi, bis te well ko bersh, kai i sijaan muklo well. Un kal lowe plaissrell ko mursh gomme kau diwes. Kal lowe hi o baro Debleske. 24 An ko bersh, kai i sijaan muklo well, djal ko kotar phub palpale ap koleste, konestar job les ginas, koleskri familjake koi phub hi. 25 Kol rupene beme hoi plaissedo wenn, te well tchomone pale ginlo, hunte wenn jaake pharo har i rupene beme an o Debleskro kheer pharo hi. Jek rupeni bema hi 12 (deesh-te-dui gramme) pharo.
26 I viecho, hoi o phureder leskri datar hi, kowa hi o baro Debleske. Te hi sawo viecho i gurum, i bakro, i mursh busni, nai lell les kek mensho, te dell lo les o baro Debleske. Leskro hi lo. 27 Te hi ko viecho kol viechendar, kai pale-tchiddoa hi, palle ginell les peskro rai pale, pal kowa hoi o rashai penell, te hi ko viecho moldo. Un job dell o pantchto kotar gomme pashel. Te well ko viecho gar win ginlo, palle well lo kol lowenge, hoi o rashai penas, bikedo.
28 Halauter, hoi das jek kolestar, hoi leskro hi, te well kowa hako tsireske o baro Debleske, nai well gar bikedo, witar gar pale ginlo – nai well i mensho, i viecho oder i kotar phub. Kowa hoi o baro Debleske hako tsireske dino was, tchatchepah, kowa atchell leske. 29 Te hi kowa i mensho, nai well lo gar win ginlo. Job hunte well maredo.
30 O deshto kotar halauterestar, hoi baro was ap i hachetikri phub un ap i ruka, hi o baro Debleske, un hunte well leske anlo. 31 Te kamell jek kowa te rikrell, hunte plaissrell lo les, un dell o pantchto kotar pashel. 32-33 Ninna i grumjendar, i bakrendar un i busjendar hi hako deshto viecho o baro Debleske. Kek dikell palla, hi ko viecho latcho, hi lo gar latcho. Witar gar well i viecho win paredo. Jaake har djan le glan o bakrengro koi, jaake lell lo hako deshto ap i rig. Te parell lo jekes win, hi kol dui vieche o baro Debleske, un nai wenn gar win ginlo.
34 Kawa hi kol laba, hoi penas o baro Dewel o Moseske, har his lo ap i berga Sinai, te rikrenn pen i Israelitarja ap lende.