22
1 Te well i tchorepaskro tapedo, har job rati an i kheer dren phagell, un well jaake dino, te merell lo, hi koles, hoi les das, kek doosh ap leskro rat. 2 Djas o kham pre, har phagas lo dren, hi koles, hoi les mules das, i doosh ap leskro rat.
I tchorepaskro hunte dell lauter pale, hoi job tchoras. Te nai krell job kowa gar, palle well lo bikedo un well i pandlo budepaskro. 3 Te tchoras lo i viecho, – i grumni, i burikaa, i bakro, – un kowa well djides pash leste hatslo, palle hunte dell lo dui kope jaake bud pale.
I phagi kolenge, kai denn gar jak ap o wawareskro koowa
4 Te dell i mursh gar jak ap peskre viechende, un mukell len ap i wawareskro them te djal un kote te chal, palle hunte dell lo kowa pale. Te chan i vieche djob, palle dell lo o latcheder djob, hoi leskro hi. Te chan i vieche drake, palle dell lo peskre latcheder drake.
5 Te krell jek i jag, un koi jag taprella i subjengre burra, un palle djob, hoi tardo hi, ninna djob, hoi khetne pandlo hi, palle hunte plaissrell kowa, kai koi jag kras, ko tselo djob, hoi i jag chatchras.
6 Te dell i mursh i wawares lowe, ninna kutch koowa, te dell lo jak koi pre, un ko koowa well dran leskro kheer tchoredo, un ko tchorepaskro well hatslo, palle dell kowa dui kope jaake bud pale. 7 Te well ko tchorepaskro gar hatslo, palle dell pes ko mursh, dran koleskro kheer ko koowa tchoredo was, glan o Debleste sowel, te tchoras lo ko koowa gar kokres.
8 Kote, kai dui mursha tchingrenn pen pral i grumni, i burikab, i bakro, i ripen, ninna pral wawar koowa, hoi nashedo was, kote hunte wenn kol dui glan o Debleste. Un kones o Dewel i doosh dell, kowa dell ko wawares dui kope jaake bud pale.
9 Te dell jek o wawares i burikac, i grumni, i bakro, ninna i wawar viecho, te dell lo jak ap leste, un ko viecho merell, dukrell pes, oder well krik tradedo un kek dikas tchomone, 10 palle dell job pes ap o baro Debleste sowel, te tapras leskro wast ap tchi, hoi o wawares hi. Palle hunte lell ko wawar koi sowel an, jaake te dell les ko wawar tchi pale.
11 Te was ko viecho leske tchoredo, palle hunte plaissrell lo ko viecheske, hoi tchoredo was. 12 Te was ko viecho khetne dandedo i wawar viechestar, palle anell lo ko mulo vieches, hoi dandedo was, un sikrell, te was lo khetne dandedo. Kowa te krell lo, hunte dell lo tchi pale.
13 Te patsell jek peske i viecho, un ko viecho phagell peske i kokale, oder merell, un kowa, koleske ko viecho hi, hi gar pashel, palle hunte plaissrell lo leske ko viecho. 14 Te his kowa pashel, koleske o viecho hi, hunte dell lo koles tchi pale. Te plaissras lo lowe, har job ko viecho patsas, palle das lo doha lowe. Job hunte dell gar budeder.
Wawar tchatchepaskre laba
15 Te krell pes jek ap i tchate, hoi hi lat gomme kek romes, witar kek pirnes, un rakrell ap late un sowell lah, hunte romedinerell lo lat, un hunte dell lo i lowe, hoi hi glan tchinlo i tchake, hoi romedino wella. 16 Te kamell lakro dad les gar peskri tchat te dell, ninna palle hunte plaissrell job kol lowe.
17 I durkepaskretsa hunte denn temerl.
18 Hakeno, hoi i viecheha sowell, hunte merell.
19 Kowa, hoi dell i wawar debleske i viecho temerl, un gar o baro Debleske, kowa well infam.
20 Ma krenn kolen o djipen phares, kai hi wi-themarja pash tumende! Un mukenn len gar tchitcheske tumenge te budrell! Bistrenn gar, te hans tumer ninna wi-themarja an o them Egiptia.
21 Ma krenn o djipen i djuwjenge phares, kolenge o rom meras! Ma krenn o djipen i tchawenge phares, kolen kek dad buder hi! 22 Te kreh tu lenge o djipen phares, un jon denn ap mande gole, shunau me len. 23 Un me taprau sawi bari choli, te dau tumen o chareha temerl, jaake te hi palle tumare djuwjen buder kek rom un tumare tchawen buder kek dades.
24 Te patseh lowe i tchorweleske mire menshendar, palle kre tut ap leste gar braweles! Un le lestar gar budeder pale, har les dal.
25 Te hi jek tire menshendar tuke lowe sijaan, un tu leh leskri baja ko tsireske, kai job tuke lowe sijaan hi, palle dik, te dess leste peskri baja pale glan ko tsiro, kai o kham tele djal. 26 Leskri baja hi leskri plachta, kolah tchakrell lo pes, un tatsrell lo pes. Te deh tu les peskri baja gar pale un job dell ap mande gole, palle shunau me les. Me krau miro dji leske pre.
Hoi o Dewel tutar kamella
27 Ma praasse o Debles! Un ma rake bibacht win pral i pralstuno tire menshendar!
28 An ko tsiro, kai aneh tiro djob un tire drake dren, de tiro Debles, hoi leske hi! Tiro phureder mursh tchawes dess tu tiro Debles. 29 Jaake kress ninna tire grumjentsa un tire bakrentsa un busjentsad. Efta diwessa atchenn le pash pengri date. Un ap o ochtato diwes dess len mande.
30 Tumer han mire wi-rodede menshe. Doleske ma chan o mass kol viechendar, hoi wan mulo dandedo diwje viechendar. Denn ko mulo vieches tumare djuklen!