49
Laba pral i Ammonarja
1 Laba pral i Ammonarja.
Kawa penell o baro Dewel:
Hi o Israeles kek tchawe?
Hi les kek tchawe, kai nai lenn o them pengre phurendar dren?
Hoske las ko dewel, koles i Ammonarja an-mangenn, o Milkom, o them Gad dren?
Un hoske djiwenn leskre menshe kote?
2 Doleske penell o baro Dewel:
Ko tsiro well, kai mukau i kurepaskri gole te shunell:
Lurde wenna pral o foro Rabba, ko baro foro fun i Ammonarja.
O forestar Rabba atchell tchi pral har barra.
Un kol wawar forja koi trujel wenn pre chatchedo.
O Israel well o rai pral kolende, kai lan penge leskro them.
Kowa penell o baro Dewel.
3 Rob, tu foro Heshbon!
O foro Ai hi khetne phagedo.
Denn gole, tumer djuwja an o foro Rabba,
un riwenn i gono pral tumende!
denn ropaskri gole, un nashenn kate te kote!
O Milkom peskre rashajentsa un i pralstune wenn pandles krik anlo.
4 Rabba, tu foro, hoi hadal tut pral o baro Debleste,
hoske shareh tut tiro themeha, kai jaake bud pani nashell?
Tu rikreh tut ap tiro brawlepen
un peneh tuke an tiro dji:
Koon nai djal ap mande pre?
5 O baro Dewel, ko rai pral o bolepen un i phub penell:
Me anau bari traash pral tumende.
I menshe dran i themma trul tumende, kolla perenn pral tumende,
un tumer wenn win tradedo ap hake rigja.
Un kek lell tumen pale khetne.
6 Pal ko tsiro well jaake,
te mukau i menshen dran o them Ammon pale pale te well.
Kowa penell o baro Dewel.
Laba pral i Edomarja
7 Laba pral i Edomarja.
Kawa penell o baro Dewel, ko rai pral o bolepen un i phub:
Hi kanna buder kek goswepen an o foro Teman?
Djinenn i gosewe buder gar, hoi te krenn le?
Tserdas pes o goswepen lendar krik?
8 Tumer menshe an o foro Dedan!
Nashenn tumenge sik,
khatrenn tumen tele an i phub!
Me anau i bibacht pral kolende, kai wenn pal o Esau,
Kanna dau len pengri phagi.
9 Kolla, kai i drake tele lenna, wenna pral lende.
Tchi mukenn le pral!
Tchorepangre wenn rati pral lende,
un tchorenn len win, har lengro dji les lenge penella!
10 Me dom o kheer Esau an lengre wasta,
un tchakrom lengro khatepen pre,
te nai khatrenn le pen gar.
Lengre tchawe, lengre phrala un kol menshe, kai djiwan lentsa khetne, wenn maredo.
Un kek lendar hi koi, kai nai penell:
11 “Te hal buder gar koi,
dau me tire tchawen, hoi len hunte well, djipaske.
Un kol djuwja, kolengro rom meras, jon nai djinenn: Me wau lenge ap i rig.”
12 Shunenn mishto, tumer Edomarja,
penell o baro Dewel.
Dran ko khoro, kai hi pherdo miri choli,
hunte pijan ninna kolla, kai kek tchilatchepen kran.
Un tumer kamenn, te well kek phagi ap tumende?
Na-a, tumer lenn tumari phagi.
Tumer hunte pijenn ko khoro ninna!
13 Me, o baro Dewel, dom man pash mande kokres sowel,
te well tumaro foro Bozra i foro,
kolestar i menshe i trashatar pengro shero krik rissrenn.
Pral koleste ladjenn le pen, jaake paash dino well ko foro.
Te kamell jek o wawares te praassell, penell lo: Mu djal tuke har o foreske Bozra!
Ninna i tsele wawar forjendar an o them Edom atchell tchi pral har barra hako tsireske!
14 O baro Dewel bitchras peskro bitchepaskres pash i menshende an wawar themma.
Un me shunom, har job penas:
Awenn khetne! Mer djas an o kurepen,
un kuras men i menshentsa an o them Edom!
15-16 O baro Dewel penell ap o them Edom:
Tu djiweh pral an i berge mank i bare barra.
Kal berge hi tire.
Un i wawar menshe darenn tutar.
Doleske phurdal tu tut pre,
un penal tuke: Me hom o bareder.
Kanna shun, tiro dji chochras tut.
Ninna te kreh tiro kheer jaake dur pral ap i berga har i adlari,
witsrau me tut kotar tele.
Me krau tut tikno mank i natsjone.
Un i menshe an wawar themma dikenn tele ap tute.
Kowa penell o baro Dewel.
17 Me kamau o them Edom jaake paash te krell,
kai hakeneske, kai dikell kowa, o rakepen krik atchella,
un job pral kowa sala, har kau themeske djas.
18 Jaake har djas i forjenge Sodom un Gomorra un kol forjenge trul lende,
jaake djal ninna o themeske Edom:
Ko them well jaake paash dino,
kai nai djiwell buder kek mensho koi.
Un kek mensho krell pes kote i kheer.
Kowa penell o baro Dewel.
19 Har i lewo win well dran i burra pash o pani Jordan,
wau me, un tradau i Edomarjen sik dran lengro them,
un tchiwau koles pral o them,
kones me win rodom.
Kek hi har me!
Kek hunte penell mange, hoi te krap!
un kek rai hi sorleder har me!
20 Shunenn, hoi o baro Dewel peske glan las, te krell lo ap i Edomarja,
un hoi kamell lo te krell i menshentsa an o foro Teman.
Tchatchepah, jon halauter wenn krik tradedo har bakre,
ninna lengre tikne tchawe wenn krik tserdedo.
Hakeneske, kai dikell kowa, atchell o rakepen krik.
21 Te phagell o Edom khetne, trissell i phub tel leste.
Un lengre golja wenn shunlo pash ko Baro Lolo Pani.
22 Dik, job wella pral o them har i adlari,
un tchiwell peskre mussja pral o foro Bozra.
An ko tsiro hi i djia kol tchatche murshendar an o them Edom jaake dareno,
har ko dji i djuwjatar, kai anell i ternepen ap i phub.
Laba pral o foro Damaskus
23 Laba pral o foro Damaskus.
I menshe an i forja Hamat un Arpad shunan tchilatcho koowa.
Jon lan bari daar un djinenn gar, hoi te krenn.
I traash well pral lende har o baro pani,
hoi gar tardo atchell.
24 I menshe an Damaskus hi dareno
un nashenn penge.
Jon trissenna,
un bari traash un duka hi an lende,
har i djuwjat hi, kai anell i ternepen ap i phub.
25 Har hi lo kanna kokres muklo,
ko brawelo un bachtelo foro!
26 Leskre terne mursha wenn maredo ap leskre dromma.
Ap ko diwes nashrenn leskre tsele kurepangre pengro djipen.
Kowa penell o baro Dewel, ko rai pral o bolepen un i phub.
27 Me tchiwau jag ap i massurja o forestar Damaskus,
te wenn i brawele khera, kai o Ben-Hadad djiwas, pre chatchedo.
Laba pral i Kedarja un o them Hazor;
28 Laba pral i menshende an Kedar un pral o them Hazor, hoi o Nebukadnezar, ko rai pral o them Babilonia, peskre lurdentsa dren las.
Kawa penell o baro Dewel ap i Babilonarja:
Djan an o kurepen i menshentsa an Kedar!
Un marenn kolen, kai djiwenn kote, kai o kham pre djal!
29 Palle tchorenn le lenge lengre plachtene khera un lengre vieche,
ninna lengre plachte, un lengro tselo koowa un lengre khamele.
Un pral lende well kharedo: Traash trul lende!
30 Me, o baro Dewel, penau i menshenge an o them Hazor:
Nashenn tumenge, hadenn tumen sik krik kau themestar,
khatrenn tumen dur an i phub dren!
O Nebukadnezar, ko rai dran o them Babilonia,
koles hi an o shero, te krell lo tumenge tchilatchepen,
un mukell pes kolestar gar tele te anell.
31 Me, o baro Dewel, penom ap i Babilonarja:
Djan pre an o kurepen!
Kurenn tumen i menshentsa, kai djiwenn kek darjah an pengro them,
un kolenge kek tchilatchepen kamell.
Jon djiwenn kokres,
un lengre forja, len hi kek massurja, witar kek wudja.
32 Lenn tumenge lengre khamele un lengre bud viechen!
Kolla, kai lengro baal trul o shero tele tchinenn,
kolen tradau ap hake rigja.
Haki rigjatar anau bibacht pral lende.
Kowa penell o baro Dewel.
33 O them Hazor well i mulo them hako tsireske.
Diwje djukle djiwenn koi, un buder kek menshe.
Kek mensho krell pes kote i kheer.
Laba pral o them Elam
34 Kawa hi ko lab, hoi penas o baro Dewel ap peskro rakepaskro, o Jeremia, pral o them Elam. Kowa his i tikno tsiro palla, kai was o Zedekja o baro rai pral o them Juda.
35 Kowa penell o baro Dewel, ko rai pral o bolepen un i phub:
I Elamarja denn mishto karje pengre bogentsa.
Doleske hi le jaake sorele.
Me phagau lengre boge.
36 Hake star rigjendar mukau i phurdepen te well,
hoi well pral lende, un tradell len ap hake rigja,
jaake te hi kek them ap kai phub,
kai hi kek menshe dran o them Elam tradedo.
37 Un me krau, te lenn i Elamarja traash kolendar,
kai kurenn pen lentsa un kamenn len te marell.
Miri choli pral lende hi baro.
Doleske anau bibacht pral lende.
Un bitchrau o charo pal lende,
bis te buder kek lendar pral atchell.
38 Lengro baro rajes un lengre pralstunen marau me,
un tchiwau miri rajeskri beshepaskri kote an o them Elam.
Kowa penell o baro Dewel.
39 Pal i rah tsiro krau me,
te well i menshenge dran o them Elam pale lauter mishto.
Kowa penell o baro Dewel.