Jethu acï raan tuany kony
14
1 Nawën ke Jethu la pan raan akut Parathï aköl cïï kɔc ye luui bï la mïth. Ku kɔc ke tɔ̈ thïn aake döt Jethu apɛi.2 Go raan cï but ɣɔ̈ɔ̈m ku kök ëbën bɛn tënë ye. 3 Go Jethu jam ku thiëëc kɔc piööc ë lööŋ ku kɔc akut Parathï, <<Cï löŋ pëën bï raan tuany kony aköl cïï kɔc ye luui tɛdë ke kony?>> 4 Gokë cïï bëër. Go Jethu mony awën cɔɔl ku kony ku cɔl ajiël. 5 Ku jɔl lɛk ke, <<Yeŋa kamkun ë tɛn, na cï manhde, ayï wɛŋde lööny yiith aköl cïï kɔc ye luui, ke pɛl yiith ku cïï bïï bei nyin yic?>> 6 Ku wɛt kënë acï ke nyɔ̈ŋ nhïïm kë bëër kek ye.
7 Wën cï yen ye tïŋ aya ke jɔ̈ɔ̈l awën cï cɔɔl aaye ŋɛk tɛden nyuuc yen thïn lɔc, ke luel kääŋ kënë, 8 <<Tɛ cï yï cɔɔl yai yic, duk la ku nyuc tɛn kɔcdït, tɛdë ke raan ben dït tënë yï acï cɔɔl aya. 9 Na bïï, ke raan awën cɔl we wedhie abï yɔ̈ɔ̈k ba rot jɔt ba thööc päl ye. Ku yïn abï jäl dhuk thöc tɔ̈ ciëën yiic ke yï cï guɔ̈p yär. 10 Tɛ cï yï cɔɔl, ke yï la ku nyuc thöc tɔ̈ ciëën yiic rin na la raan la baai bɛn, ka bɔ̈ tënë yï ku lueel, <Jɔt rot, bäär tueŋ tɛn mäthdiɛ.> Kënë abï cɔl athiek yic jɔ̈ɔ̈l nhïïm ëbën. 11 Këya, kuat raan dït puɔ̈u rot ɣäth tueŋ ë rot abï Nhialic dhuɔ̈k ciëën, ku raan lir puɔ̈u ë rot dhuɔ̈k ciëën abï Nhialic ɣäth tueŋ.>>
12 Ku lueel Jethu tënë mony awën cï ye gɔɔŋ, <<Na loi miëth bï yïn kɔc gɔɔŋ, ke duk ke cɔl mäthku ku paan moor, ku kɔc ruääi kek yï ku kɔc ajiɛɛk thiëëk bääikun, rin aabï bɛn cɔɔl. Ku na looi rot këya, ke këwäär ca luɔ̈i ke yen acolkë tënë yï. 13 Na loi miëth cɔɔl yïn kɔc, ke cɔl ke kɔc ŋɔ̈ŋ, ku kɔc cï duany, ku kɔc cï ŋɔl ku cöör, 14 rin na la kɔc röt jɔt thou yic aköldä, ke yïn abï Nhialic cuɔ̈ɔ̈t rin wäär cï yïn ke cɔɔl kɔc cïï ye lëu bïk miëëthku cool.>>
Jethu acï bääny Nhialic thɔ̈ŋ yan thiëëk
(Mt 22:1-10)
15 Go mony dɛt mïth kek kɔc lueel tënë Jethu wën piŋ yen kënë, <<Kɔc mit gup aa kɔc bï cɔɔl yai yic, bääny Nhialic yic.>>
16 Go Jethu lɛk ye, <<Monytui ëcï yandït apɛi looi ku cɔɔl kɔc juëc. 17 Nawën cï mïïth yai guiir, ke toc aluɔnyde bï kɔc wïc ke yai yic la cɔɔl, <Bäk, këriëëc ëbën acï thök ë guiër.> 18 Gokë wël juëc lueel kedhie bï kek kenhïïm kɔl. Ku lueel raan wën cï alony kaŋ yök ëlä, <Ɣɛn acï piny ɣɔɔc, ku ɣɛn adhil la ba la tïŋ. Lɔɔr ku lɛk bɛny lɔn acïn kë maan yen cïï ɣɛn la yai yic.> 19 Ku lueel raandɛt, <Ɣɛn acï miöör kathiäär ye kɔc pur ɣɔɔc, ɣɛn ala ba ke la them, lɔɔr lɛk bɛny lɔn acïn kë maan tënë ye.> 20 Ku lueel raan ye kɔc diäk, <Ɣɛn acï piac dɔ̈m nya, acä lëu ba la yai yic.>
21 <<Go alony dhuk baai ku le wëlkä lɛk bänyde. Go bänyde puɔ̈u riääk ku lëk aluɔnyde, <Lɔɔr dhɔ̈l yiic ku kam bɛɛi geeu, ku cɔl kɔc lïm dhɔ̈l yiic ku kɔc cï duany, ku kɔc cï ŋɔl ku cöör bïk bɛn.> 22 Go alony lueel, <Bɛny, kë ca lɛk ɣa aca looi ku piny aŋot lääu.> 23 Go bɛny bɛn lɛk aluɔnyde, <Lɔɔr kuany baai yic ku dhɔ̈l yiic geeu, ku lɛk kɔc ëbën bïk dhiɛl bɛn bï paandiɛ thiäŋ. 24 Alɛk yï, kɔc wäär ca kaŋ cɔɔl acïn miëth yai bïk bɛn yök paandiɛ!> >>
Kë dhil raan looi bï ya raan buɔth Jethu
(Mt 10:37-38)
25 Kɔc juëc aake cath kek Jethu. Nawën ke wël yenhom kɔc ku lueel, 26 <<Na ye raan bɔ̈ tënë ɣa, ku cïï wun ku man ku tiɛŋde ku miɛthke, ku wämäthakën ku nyiɛrakën, ku wɛike man, ka cie raan buɔth ɣa. 27 Ku raan cie gum ku buɔɔth ɣa, acïï lëu bï ya raan buɔth ɣa. 28 Na wïc raan bï ɣöndït bäär apɛi buth, yeŋö bï kaŋ looi? Nadë ke cïï wëëu muk bï kaŋ kuɛɛn nyïn bï ŋic lɔn le yen wëëu juëc bï yen ɣöt buth bï thöl? 29 Na jɔɔk cök ku le ciɛn wëëu juëc bï yen ye thöl, ka bï kɔc ɣöt tïŋ ke këc thök aa bui, ku yekë lueel, 30 <Mony kënë acï ɣöt jɔɔk bï buth ku akëc thääp.>
31 <<Na jɔt bɛnyŋaknhom tɔŋ ke la apuruk tim thiäär bï la thɔ̈r kek bɛnyŋaknhom dɛt la apuruk tim thiär-rou, ke cïï bï kaŋ tak lɔn bï yen tɔŋ lëu kek ë bɛny kënë? 32 Na yök ke cïï tɔŋ bï lëu, ka toc kɔc ke bɛnyŋaknhom tui ŋot mec kek apuruɔ̈ɔ̈kke bïk dɔ̈ɔ̈r looi.>> 33 Këlä aya, acïn raan kamkun lëu ye bï ya raan buɔth ɣa agut tɛ bï yen käkke kaŋ puɔ̈l.