Kɔc Jethu buɔɔth aacï wɛt tɛɛr
(Mk 9:33-37; Lk 9:46-48)
18
1 Kaam wën ke kɔc Jethu buɔɔth bɔ̈ tënë ye ku thiëckë ëlä, <<Yeŋa yen dït apɛi kam kɔc tɔ̈ bääny pan Nhialic yic?>>2 Go Jethu meth cɔɔl, ku cɔl akääc kenhïïm, 3 ku lueel, <<Wek alɛk yic, na cäk röt war bäk ciɛt mïth kor, ke wek aacïï bääny Nhialic bï kaŋ yök. 4 Këya raan rot dhuɔ̈k piny bï ciɛt ë manh kënë yen adït apɛi pan Nhialic. 5 Ku raan manh koor cït manh kënë lor riɛnkiɛ, acä lor.
Ba raan dɛt thɔ̈ɔ̈c kërac yic
(Mk 9:42-48; Lk 17:1-2)
6 <<Na ye raan wëŋ mɛnh tök kam ë mïthkä, ku bä maan ka ŋuɛɛn tënë ë raan cït kënë diɛt cï ruɔ̈k yeth aleldït tet, ku pïk wïïr bï mou. 7 Ye kërɛɛc yïndë pinynhom ye kɔc kɔ̈k kɔc wɛŋ kärɛc yiic. Käkkä aabï röt dhiɛl aa looi akölaköl, ku bï yiën dë tënë kɔc käkkä looi!
8 <<Ku na ye ciɛɛndu ayï cɔ̈ɔ̈kdu yï cɔl aloi awuɔ̈c, ka tëëm bei ku cuat ke wei. Rin aŋuɛɛn ba pïr pïr path ke yï ye ŋɔl, tɛnë tɛ bï yïn la cin karou ku cök karou ku cuɛt yï many dɛp yic akölriëëc ëbën. 9 Ku na ye nyiɛndu yï cɔl aloi adumuɔ̈ɔ̈m, ke ŋuët bei ku cuat wei. Rin aŋuɛɛn ba pïr yök ke yï la nyiɛn tök, tɛn tɛ bï yïn la nyïn karou, ku bï yï la cuat pan mac.
Kääŋ amɛl cï määr
10 <<Duɔ̈kkë them bäk mïth thiikä bui. Alɛk we bäk ŋic lɔn atuɔ̈ɔ̈cken nhial aa rëër Wä lɔ̈ɔ̈m akölaköl pan Nhialic. 11 Ku ɣɛn Manh Raan ɣɛn acï bɛn ba kɔc cï määr bɛn gäm pïr.
12 <<Lɛk ɣa yic. Na raan ala amääl buɔɔt ku mär amäl tök ke cïï thiärdhoŋuan ku dhoŋuan nyiëëŋ piny, ku le amäl kënë wïc? 13 Ku na le yök ka mit puɔ̈u apɛi, miɛt puɔ̈u wär miɛt puɔ̈u wäär tɔ̈ amɛl kɔ̈k thïn. 14 Këlä aya, acïï Wuurdun tɔ̈ nhial nhiar, bï mɛnh tök kam ee mïth thiikä määr.
Tɛ looi wämuuth awuɔ̈c tënë yï
15 <<Na loi wämuuth awuɔ̈c tënë yï, ke yï la tënë ye ku lɛk kë cï wuɔ̈ɔ̈c tɛdun wepɛc. Na piŋ wɛtdu, ke wek aacï dɔ̈ɔ̈r. 16 Na cïï wɛtdu piŋ, ke yï cɔl raan tök ayï kɔc karou ku dhuɔ̈kkë tënë ye, <Rin bï awuɔ̈c cï looi tënë yï ŋic kɔc karou ayï diäk.> 17 Na ŋot kuec bï wɛtden cïï piŋ, ke lɛk akut, ku na kueec bï wɛt akut cïï piŋ aya, ke päl bï ciɛt raan thäi ku raan ajuër kut, kɔc kuc wɛt Nhialic.
18 <<Ku wek aa lɛk kënë, awuɔ̈c cäk bï päl piny pinynhom, acïï bï päl piny nhial, ku awuɔ̈c bäk päl piny ë tɛn abï päl piny nhial.
19 <<Ku abɛn lɛk we, na mät kɔc karou kamkun pinynhom ë tɛn, ku thiëckë kë wïckë ka gɛm Wä tɔ̈ nhial ke. 20 Rin tɛ ye kɔc karou ayï diäk kenhïïm mat ë wɛtdiɛ ke ɣɛn abï rëër kamken.>>
Kääŋ aluaŋ cie wɛt ye päl piny
21 Nawën ke Pïtɛr bɔ̈ tënë Jethu ku thiëëc, <<Bɛny, ya arak dë lëu bï ɣɛn wɛt päl piny tënë wämääth cä awuɔ̈c looi tënë ɣa? Ye arak dhorou?>>
22 Go Jethu bɛɛr, <<Alɛk yï, aca arak dhorou, ee thiärdhorou arak dhorou, 23 rin bääny Nhialic acït bɛnyŋaknhom wïc ye bï käkke kuɛɛn nyïn kek aluakke. 24 Kaam wën kuëën kek käŋ nyïn, ka aluaŋ tök cï wëëu juëc apɛidït muɔ̈r bïï tënë ye. 25 Ku yen ë cïn wëëu cool yen wëëu cï muɔ̈r, go bänyde lueel bï ɣaac wei kek tiɛŋde ku miɛthke ku käkke ëbën bï käny cool. 26 Nawën piŋ ë wɛt kënë ke läŋ bänyde apɛi ku lueel ëlä, <Päl ɣa kaam thin koor, ku ɣɛn abï käkkä cool bɛny.> 27 Go bɛnyŋaknhom tɛ mɛɛm yen thïn tïŋ, ku pɛl känyde tënë ye ku cɔl ajiël.
28 <<Kaam wën le aluaŋ kënë aɣeer, ke räm kek aluaŋ dɛt rëër kek baai kɔ̈ɔ̈ny wëëu reen lik. Go pac yeth ku yöök bï wɛɛuke cool nyin yic. 29 Go lɔ̈ŋ apɛi ku lueel, <Päl ɣa kaam ku ɣɛn abï wɛɛuku cool!> 30 Go cïï gam, ku cɔl amac ɣet tɛ bï yen wɛɛuke cool. 31 Nawën tïŋ aluɛk kɔ̈k kë cï rot looi, ke riääk puɔ̈th apɛi ku lek tënë bänyden ku lëkkë këriëëc ëbën cï rot looi. 32 Go bɛnyŋaknhom aluaŋ kënë cɔɔl ku lueel, <Yïn acïn puɔ̈u, ɣɛn acï wëëu juëc kääny ke tënë yï päl piny rin cï yïn ɣa lɔ̈ŋ. 33 Cïï lëu ba käny päl piny tënë raandun rëër wek, cïmën këwäär ca luɔ̈i yï?> 34 Ku wën cï yen puɔ̈u riääk apɛi, ke cɔl amac ɣet tɛ bï yen käny cool ëbën.>> 35 Ku wit Jethu wɛtde ëlä, <<Yen ë tɛ bï Wä tɔ̈ nhial luɔ̈i we, tɛ cï wek awuɔ̈c ye päl piny kamkun puɔ̈u ëbën.>>